Jedro

Solastne nepremičnine se fizično razdelijo glede na vrednost solastnega deleža posameznega solastnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v točki II, III, IV in V izreka.

Pritožnik in predlagatelj sama trpita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se solastne nepremičnine parc. št. ... k.o. B. in solastni nepremični parc. št. ... ter ... obe k.o. B., iz katerih bodo po Elaboratu za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe - parcelacije z dne 30. 12. 2013, ki ga je izdelal sodni izvedenec in so nastale nove parcele št. ... in ... ter ..., ... in ... k.o. B., ki so v lasti predlagatelja do 1/27 in prvega nasprotnega udeleženca do 26/27 razdelijo tako, da predlagatelj J. P. dobi po evidentiranju v točki I izreka tega sklepa navedenega Elaborata v zemljiškem katastru, v izključno last in posest nepremičnino parc. št. … in ..., ..., obe k.o. B., prvi nasprotni udeleženec S. P. pa dobi po enakem načinu v izključno last in posest nepremičnine parc. št. ..., ..., ... in … vse k.o. B. Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe je sestavni del tega sklepa. Odločilo je še o stroških nepravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov, zlasti na podlagi mnenja izvedenca kmetijske in geodetske stroke, ki je izdelal Elaborat parcelacije nepremičnin, odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa. Ugotovilo je, da pripada glede na solastniško vrednost nepremičnin predlagatelju nepremičnine v skupni površini 711 m2, ker pa predlagatelj ne želi dobiti v last parc. št. ... in ker jo želi imeti v lasti nasprotni udeleženec, je odločilo, da na parc. št. ... pridobi izključno lastnino in posest prvi nasprotni udeleženec. Odločitev o stroških je sodišče oprlo na določila Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), o stroških.

Zoper takšno odločitev se pritožuje prvi nasprotni udeleženec J. P., po svojih pooblaščencih. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. V pritožbi pa navaja, da je dejstvo, da v ponovnem postopku sodišče ni sledilo željam prvega nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je kot solastnik namreč predlagal delitev nepremičnini parc. št. ... in ... tako, da mu pripada del, ki ustreza velikosti njegovega solastniškega deleža. Nepremičnina parc. št. … v skupni izmeri 8783 m2 predstavlja v naravi kmetijsko zemljišče in pozidano zemljišče, parc. št. ... pa predstavlja v naravi kmetijsko zemljišče v izmeri 5100 m2. Predlagatelj se je že prvič pritožil nad načinom razdelitve predmetnih nepremičnin. Skupna površina obeh nepremičnin je 13883 m2. Solastniški delež predlagatelja na navedenih parcelah je tak, kot na vseh ostalih, torej 1/27, kar pomeni 514,18m2. Nepremičnini pa sta bili razdeljeni glede na vrednost solastniških deležev in ne glede na površino. Iz poročila o parcelaciji z dne 30. 12. 2013 pa je razvidno, da predlagatelj J. P. dobi iz razdružitve nepremičnin novo nastali parceli ... in ... v skupni površini 711 m2. Predlagatelju pa bi lahko bil odmerjen le del parcelnih številk … in ... k.o. B. v izmeri 514,18 m2. Predlagatelj je torej glede na izvedeno delitev parcel št. ... in ... k.o. B. dobil za 196,82 m2 večji delež parc. št. ... in ... k.o. B., kot pa mu pripada glede na njegov solastniški delež. Sodišče je zato napačno odločilo, ker je sprejelo odločitev glede na vrednost solastniških deležev. Predlaga spremembo odločitve sodišča prve stopnje.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Nasprotni udeleženec predlaga, da sodišče druge stopnje potrdi odločitev sodišča prve stopnje, ker je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, saj parcel ni mogoče deliti glede na vsako posamezno parcelo, temveč se delitev opravi skupno za vse parcele, katerih solastnika sta udeleženca v postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo vrednosti solastniškega deleža prvega nasprotnega udeleženca, kateri znaša 26/27, in to znaša 9.794,57 EUR, prvi nasprotni udeleženec pa je izključno v last in posest prejel celotno parc. št. ... k.o. B. v vrednosti 2.818,29 EUR, zato mu od parc. št. ... in … k.o. B. v naravi pripada še 6.981,28 EUR. Ob upoštevanju vrednosti za m2 teh dveh parcel na 0,53 EUR, mu tako pripade še 13172 m2. Tako je razvidno, da predlagatelj dobi v last in posest nepremičnine oziroma njihov del, ki popolnoma ustreza solastniškemu deležu predlagatelja in vrednosti solastnih nepremičnin.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljene so pritožbene trditve nasprotnega udeleženca, da sodišče prve stopnje ni sledilo željam prvega nasprotnega udeleženca. V tej zvezi je sodišče prve stopnje v točki 6 obrazložitve sprejelo pravilno odločitev, da sodišče ni moglo slediti predlogu prvega nasprotnega udeleženca, da mu v naravi dodeli vse tri nepremičnine, v zameno za pridobitev izključno lastninske pravice pa predlagatelju izplača vrednost njegovega solastniškega deleža. Sodišče prve stopnje je tu pravilno odločalo o načinu delitve tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo način razdelitve skupnega premoženja in je pri tem sledilo upravičenemu interesu predlagatelja.

Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da je predlagatelj, glede na izvedeno delitev parcel ... in ... k.o. B. dobil za 196,82 m2 večji del parc. št. ... in ... k.o. B., kot mu pripada glede na njegov solastniški delež. V tem delu je sodišče prve stopnje sledilo mnenju izvedenca kmetijske stroke, kateri je ugotovil vrednost spornih nepremičnin ter mnenju izvedenca geodetske stroke, ki je dne 30. 12. 2013 izdelal Elaborat parcelacije nepremičnine parc. št. ... in ... k.o. B. Sodišče je zapisalo, da je sestavni del sklepa o razdružitvi nepremičnin tudi Elaborat parcelacije z dne 30. 12. 2013, iz katerega so razvidni skica parcel, terenski podatki in meritve, prikaz zemljiško katastrskih točk, podatki transformacije starih parcel v nove, izračun površin, seznam koordinat zemljiškoknjižnih točk in grafični prikaz sprememb. Sodišče je izhajalo pri fizični delitvi nepremičnin na podlagi kriterija denarne vrednosti posameznega solastniškega deleža, glede na celotno vrednost nepremičnin, ki so še delile v ponovljenem postopku. V tej zvezi je sprejelo pravilno odločitev in je to tudi ustrezno obrazložilo v točki 4 obrazložitve sklepa. Iz cenitve izvedenca kmetijske stroke z dne 30. 3. 2006 in revalorizacije cenilca kmetijske stroke z dne 1. 10. 2011 izhaja, da sta bili parc. št. ... v izmeri 8783 m2 in parc. št. ... v izmeri 5100 m2 ocenjenih v okviru prve obdelovalne enote, kot travnik 6, po 0,53 EUR za m2. Nepremičnina parc. št. ... k.o. B. v izmeri 3161 m2 pa je bila, v okviru druge obdelovalne enote ocenjena kot njiva 6, po 0,89 m2. Na podlagi takšnih cenitev znaša vrednost parc. št. ... k.o. B. 4654,99 EUR, vrednost parc. št. ... k.o. B. znaša 2.703,00 EUR, vrednost parc. št. ... k.o. B. pa 2.813,29 EUR. Skupna vrednost predmeta delitve o katerem je odločalo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku znaša še 10.171,28 EUR. Glede na takšno ugotovitev in zemljiškoknjižno stanje pripada predlagatelju solastniški delež (1/27) v vrednosti 376,71 EUR, prvemu nasprotnemu udeležencu pa solastniški delež pa v vrednosti 9.794,57 EUR. Sodišče je še ugotovilo, da solastnika takšnim ugotovitvam sodišča nista nasprotovala. Nadalje je bilo ugotovljeno, da prvemu nasprotnemu udeležencu v celoti pripada v izključno last parc. št. ..., skladno s celotno vrednostjo pa je potrebno razdeliti parc. št. …in ... k.o. B. To delo je opravil, kot že povedano, izvedenec geodetske stroke, ki je nato izračunal, da glede na to, da se delita ti dve parceli po vrednosti 0,53 EUR za m2, tako pripada skupaj glede obeh parcel predlagatelju 711 m2. Nato je razdelil parc. št. ... na parc. št. ... in ..., pri čemer pripada po parcelaciji parc. št. ... predlagatelju 257 m2 iz te parcele na novo nastali parc. št. ..., nasprotnemu udeležencu pa 4843 m2 na novo nastali parc. št. … Glede parc. št. ... pa je glede na isto vrednost za m2 razdelil parc. številko …, ki je sicer v skupni izmeri merila 8783 m2 na parc. št. ... v izmeri 7359 m2, parc. št. ... v izmeri 970 m2 in parc. št. ... v skupni izmeri 454 m2, pri čemer je sodišče nato odločilo na podlagi tega mnenja, da pripada parc. št. ... predlagatelju in da znaša skupna izmer 454 m2. Tako se izkaže, da je predlagatelj dobil novi parceli ... in ... v skupni površini 711 m2, pri vrednosti 0,53 EUR za m2 in je enaka denarni vrednosti nepremičnin glede na solastniški delež predlagatelja, ki je znašal 376,71 EUR. Takšna odločitev je torej materialnopravno pravilna in način delitve, kot jo ponuja nasprotni udeleženec v pritožbi, da bi sodišče moralo upoštevati velikost solastniškega deleža, izraženo v m2 samo glede teh nepremičnin, je tako materialnopravno nepravilna. Sodišče je torej bilo dolžno razdeliti nepremičnine glede na vrednost solastniških deležev, kar je v konkretnem primeru tudi storilo, zato je pritožba neutemeljena.

Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 365 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, pritožbo prvega nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo prej citirano materialno pravo, niso so se mu pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Odločitev glede točke IV izreka sklepa sodišča prve stopnje pa nasprotni udeleženec ne izpodbija ne glede uporabe materialnega prava, pa tudi ne glede višine prisojenih zneskov.

Glede pritožbenih stroškov pa je sodišče druge stopnje odločilo, da vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške, saj po določbi prvega odstavka 35. člena ZNP vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen, če zakon določa drugače. Zato je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške.