Jedro

Po izrecni določbi 24. člena ZIN je stranka v inšpekcijskem postopku le inšpekcijski zavezanec, vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa nima položaja stranke. Ker vprašanja stranke v postopku stanovanjske inšpekcije posebej ne ureja niti SZ-1 niti kakšen drugi specialni predpis, je sklicevanje inšpekcijskega organa na 24. člen ZIN utemeljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel tožničino pritožbo zoper sklep stanovanjske inšpekcije o ustavitvi postopka št. 06132-498/2007 z dne 27. 11. 2007 iz razloga, ker v predmetnem inšpekcijskem postopku ni upravičena do položaja stranke ali stranskega udeleženca in je zato treba šteti, da je pritožbo vložila neupravičena oseba. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ (stanovanjska inšpekcija) s svojim sklepom z dne 27.11.2007 ustavil postopek v zvezi s tožničino vlogo (pritožbo) zaradi slabega vzdrževanja skupnih delov večstanovanjske stavbe in njenega najemnega stanovanja (vloga z dne 4. 9. 2007), ker je v postopku ugotovil, da so tožničini očitki glede slabega stanja hiše in njenega najemniškega neprofitnega stanovanja neutemeljeni, saj ima hiša novo fasado in streho, zato ne zamaka, v stanovanju ni zatrjevane vlage, luči in vodovod so primerno nameščeni in vzdrževani, poleg tega pa je za tekoče vzdrževanje glede na določbe Stanovanjskega zakona (SZ-1) in najemno pogodbo odgovorna tožnica kot najemnica sama (tč. 9/2. najemne pogodbe). Glede na vse navedeno je bilo treba pritožbo zavreči na podlagi 2. točke 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožničino pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, navaja, da pritožnica v predmetnem inšpekcijskem postopku (ki je bil ustavljen s sklepom z dne 27. 11. 2007) ni imela statusa stranke po določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), SZ-1 in ZUP. Tožnica, ki je v predmetni večstanovanjski stavbi najemnica enega od stanovanj, torej ni lastnica stanovanja ali kakšnega skupnega dela. V ustavljenem inšpekcijskem postopku je imela status prijaviteljice oz. pobudnice postopka. Pritožnica v tem postopku tudi ni bila prekvalificirana v zavezanca, kakor to, glede na pritožbene navedbe, napačno razume. Prvostopni organ je (s sklepom z dne 27. 11. 2007) ustavil postopek v zvezi s tožničino vlogo z dne 4. 9. 2007, ki ga je pričel na podlagi določb 125. in 126. SZ-1, po katerih stanovanjska inšpekcija ukrepa, v kolikor skupni deli niso vzdrževani v skladu z zakonom in v kolikor lastnik v stanovanju ne zagotovi ustreznih popravil. V prvem primeru so inšpekcijski zavezanci vsi etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo v lasti skupni del (stavbe), v drugem primeru pa posamezen etažni lastnik. V inšpekcijskem postopku ima po določbah ZIN položaj stranke v postopku zavezanec, medtem ko vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Ker je torej prvostopni organ odločil pravilno (drugi odstavek 240. člena ZUP), je bilo treba pritožbo zavrniti na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP.

Tožnica v laično napisani tožbi navaja, da so inšpektorjeve ugotovitve (v sklepu o ustavitvi postopka) netočne, saj zaudarja iz odtoka v kopalnici (in ne v kuhinji), inšpektor ni hotel pregledati posledic pronicanja vode iz ostrešja na napeljavo za luč na stropu, v stanovanju je tudi veliko vlage. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep. Z navajanjem nepravilnosti pri inšpektorjevem delu v zvezi z njeno prijavo, torej smiselno nasprotuje izpodbijanemu sklepu o tem, da se njena pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka zavrže. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijani sklep.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga sodišču, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je prvostopni organ tudi po presoji sodišča zakonito presodil, da tožnici kot pobudnici predmetnega inšpekcijskega postopka ne gre status stranke v tem postopku.

V zvezi s statusom stranke v inšpekcijskem postopku je v 24. členu ZIN (stranke v postopku) določeno, da inšpektor mora obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih (načeloma tudi anonimne), vendar pa ima položaj stranke v postopku le zavezanec, medtem ko vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge, nima položaja stranke. V 28. členu ZIN (ustavitev postopka) pa je določeno, da v primeru, ko je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor s sklepom ustavi postopek. V obrazložitvi takega sklepa inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka.

SZ-1 v zvezi z obravnavano problematiko določa, da lahko najemnik, če mu stanje v stanovanju ne zagotavlja njegove normalne uporabe, stanovanjski inšpekciji predlaga odreditev izvedbe tistih del, ki so potrebna za zagotavljanje njegove normalne uporabe. Če lastnik v določenem roku ne izvede naloženih del, lahko ta dela na njegove stroške izvede najemnik sam, stroške izvedbe del (skupaj z obrestmi) pa pobota s terjatvami lastnika iz naslova najemnine. (93. člen). Najemnik stanovanja pa mora (med drugim) vzdrževati stanovanje v obsegu, kot ga za najemnike določajo normativi za vzdrževanje po pravilniku iz 125. člena SZ-1 (94. člen). Inšpekcijski nadzor nad uresničevanjem javnega interesa na stanovanjskem področju po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo inšpektorji stanovanjske inšpekcije (inšpekcijski organ). Za javni interes na stanovanjskem področju se šteje zlasti zagotavljanje takšnega stanja večstanovanjske stavbe, da je omogočena njena normalna raba (124. člen).

V obravnavanem primeru je tožnica stanovanjski inšpekciji predlagala, da v predmetni večstanovanjski stavbi oz. konkretno v njenem stanovanju zagotovi odpravo nepravilnosti, ki onemogočajo normalno rabo njenega stanovanja (zamakanje in vlaga v stanovanju, slabo nameščene in vzdrževane luči, slabo vzdrževani odtoki in vodovod). Prvostopni inšpekcijski organ je njeno pobudo sprejel in uvedel inšpekcijski postopek, v katerem pa je ugotovil, da očitanih pomanjkljivosti ni oz. da so bile ob inšpekcijskem ogledu že odpravljene. Predmetna stanovanjska hiša ima namreč novo streho in novo fasado, v času inšpekcijskega ogleda v stanovanju ni bilo opaziti zamakanja in vlage, inštalacije so bile primerno urejene. Poleg tega je tekoča vzdrževalna, po določbah SZ-1 in najemne pogodbe, dolžna zagotavljati najemnica (tožnica) sama. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je inšpektor upravičeno, v skladu s svojimi pristojnostmi, izdal za tožnico sporen sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka, zoper katerega je vložila z izpodbijanim sklepom zavrženo pritožbo.

Pristojni inšpektor vodi inšpekcijski postopek po določbah ZIN in SZ-1 le zoper inšpekcijskega zavezanca in le v obsegu zagotavljanja javnega interesa, ki je v tem primeru opredeljen v SZ-1 kot zagotavljanje takšnega stanja večstanovanjske stavbe, da je omogočena njena normalna raba. Po izrecni določbi 24. člena ZIN je stranka v inšpekcijskem postopku le inšpekcijski zavezanec, vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa nima položaja stranke. Ker vprašanja stranke v postopku stanovanjske inšpekcije niti SZ-1, niti kakšen drugi specialni predpis, posebej ne ureja, je sklicevanje inšpekcijskega organa na citirano določbo ZIN utemeljeno. Zato je inšpektor z izpodbijanim sklepom tudi po presoji sodišča zakonito zavrgel tožničino pritožbo zoper naveden sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka iz razloga, ker tožnici ne gre status stranke v spornem inšpekcijskem postopku.

Glede na vse navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS št. 105/06, 62/010).