Jedro

Spremembe, ki se nanašajo na čas dobave, po zakonski fikciji iz tretjega odstavka 29. člena OZ predstavljajo bistveno spremembo ponudbe, zaradi katere se šteje, da ponudba ni sprejeta in pogodba sklenjena, temveč dana nova ponudba nasprotni stranki. Ker tožena stranka predlaganih sprememb tožeče stranke ni sprejela, do sklenitve pogodbe ni prišlo (22., 28. in 29. člen OZ), saj pravdni stranki nista dosegli soglasja o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 86.528,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne 2.580,30 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih tožeča stranka konkretizirano ne izpodbija, izhajajo naslednja za pritožbeno odločanje relevantna dejstva: - tožena stranka je kot izvajalka sodelovala na razpisu javnega naročanja po postopku s pogajanji po predhodni objavi za obnovo centralne kuhinje naročnika Osnovne šole iz L.; - tožeča stranka je v omenjenem javno-naročniškem postopku sodelovala kot (bodoča) podizvajalka tožene stranke; - pravdni stranki sta sklenili dva Dogovora o skupnem sodelovanju (v nadaljevanju: Dogovor) pred oddajo ponudbe tožene stranke v postopku javnega naročanja; - iz 9. člena Dogovora izhaja, da bo podizvajalec prevzel del javnega naročila na podlagi dane ponudbe, ki jo bosta stranki uskladili, in da bosta stranki po pridobitvi predmetnega naročila v izvedbo pristopili k podpisu podizvajalske pogodbe, v kateri bosta natančno določili vse pogodbene prvine ter obveznosti in dolžnosti obeh pogodbenih strank pri izvedbi naročila. Iz drugega odstavka 10. člena Dogovora pa izhaja, da bo ponudnik (tožena stranka) po obvestilu naročnika (OŠ), da je bil posel oddan ponudniku, s podizvajalcem sklenil podizvajalsko pogodbo; - pravdni stranki sta bili seznanjeni z razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev naročila (5. člen dogovora); - tožena stranka je v postopku javnega naročanja sodelovala s ponudbeno ceno 555.247,77 EUR, nato pa je bila po izvedenih postopkih pogajanj, kjer je bila predmet pogajanj prav cena, izbrana kot najugodnejša ponudnica in je z naročnikom sklenila pogodbo o izvedbi del s 60-dnevnim rokom izvedbe in ceno 438.645,74 EUR; - tožeča in tožena stranka sta se pogajali za sklenitev podizvajalske pogodbe. V postopku teh pogajanj je tožeča stranka po prvotnem nestrinjanju glede dogovora o ceni na ponujeno ceno s strani tožene stranke pristala, a pogojevala sklenitev podizvajalske pogodbe s podaljšanjem roka izvedbe del na 20. 1. 2015; - tožena stranka se je zavezala opraviti dela v razmerju do javnega naročnika do 10. 1. 2015; - predvidena cena v Dogovoru ni bila fiksna cena, temveč izhodiščna vrednost. 6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti, ker naj je tožena stranka ne bi bila pritegnila k izvedbi posla, zavrnilo na podlagi presoje, da do sklenitve podizvajalske pogodbe med strankama sploh ni prišlo. Zato tožena stranka tudi ne more biti odgovorna za kršitev take nesklenjene pogodbe. V pritožbi tožeča stranka vztraja pri svojem materialnopravnem stališču, da že sklenjen Dogovor predstavlja sklenjeno podizvajalsko pogodbo.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno presodilo, da sklenitev Dogovora še ne predstavlja sklenitve podizvajalske pogodbe. V tem dogovoru sta namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča pravdni stranki sami jasno določili, da bosta podizvajalsko pogodbo šele sklenili (gl. uvodoma povzeto vsebino 9. in 10. člena Dogovora). Tožeča stranka glede na svoje materialnopravno stališče, ki ga zastopa v tem sporu, tudi ni sicer ponudila nikakršne prepričljive razlage, zakaj sta pravdni stranki sploh predvideli sklenitev posebne podizvajalske pogodbe, če naj bi že Dogovor predstavljal sklenjeno podizvajalsko pogodbo. Pritožbeno vztrajanje na stališču, da Dogovor že predstavlja sklenjeno podizvajalsko razmerje, je tako neutemeljen.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo tudi to, da na podlagi pogajanj med pravdnima strankama, ki so časovno sledila postopku javnega naročanja, do sklenitve podizvajalske pogodbe ni prišlo, saj je tožeča stranka po prvotnem nestrinjanju z znižano ceno toženi stranki predlagala podaljšanje izvedbenega roka na 20. 1. 2015, s čimer pa se tožena stranka ni strinjala. Po prvem odstavku 22. člena OZ je ponudba določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila. Ponudba je sprejeta, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo (prvi odstavek 28. člena OZ). Če odgovor na ponudbo izraža sprejem, hkrati pa predlaga, naj se v nečem spremeni ali dopolni, se šteje, da je naslovnik ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo svojemu prejšnjemu ponudniku (prvi odstavek 29. člena OZ). Odgovor na ponudbo, ki izraža sprejem, toda vsebuje dopolnitve ali spremembe, ki bistveno ne spreminjajo ponudbe, pomeni sprejem, razen če ponudnik takoj ugovarja. Če ne ravna tako, se pogodba sklene v skladu z vsebino ponudbe s spremembami, ki so navedene v izjavi o sprejemu (drugi odstavek 29. člena OZ). Če se dopolnitve ali spremembe nanašajo na ceno, plačilo, kakovost ali količino blaga, kraj in čas dobave, obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali na reševanje sporov, se šteje, da bistveno spreminjajo ponudbo (tretji odstavek 29. člena OZ). Tožeča stranka je toženi stranki sporočila, da soglaša s ceno, ne pa z rokom izvedbe, katerega podaljšanje je predlagala (na 20. 1. 2015). Spremembe, ki se nanašajo na čas dobave, po zakonski fikciji iz tretjega odstavka 29. člena OZ predstavljajo bistveno spremembo ponudbe, zaradi katere se šteje, da ponudba ni sprejeta in pogodba sklenjena, temveč dana nova ponudba nasprotni stranki. Ker tožena stranka predlaganih sprememb tožeče stranke ni sprejela, do sklenitve pogodbe ni prišlo (22., 28. in 29. člen OZ), saj pravdni stranki nista dosegli soglasja o bistvenih sestavinah pogodbe (15. člen OZ). Tako je tudi iz pojasnjenih razlogov pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da med pravdnima strankama podizvajalska pogodba ni bila sklenjena. Drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

9. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni mogla pričakovati, da bo v končni fazi cena enaka tisti iz Dogovora. Pravni stranki sta bili namreč seznanjeni z razpisnimi pogoji in merili, to je tudi z vrsto javno-naročniškega postopka - postopek s pogajanji po predhodni objavi (14. in nasl. točke obrazložitve izpodbijane sodbe). Že iz same narave takega javno-naročniškega postopka izhaja, da so pogajanja namenjena pridobitvi in izbiri najugodnejšega ponudnika (prim. drugi odstavek tedaj veljavnega 89. člena ZJN-2), kar seveda vključuje tudi možnost pogajanj med naročnikom in ponudniki glede cene javnega naročila. Do tega je v konkretnem primeru tudi prišlo, saj je bil bistveni del pogajanj prav cena izvedbe posla. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da je tožena stranka enostransko posegla v podizvajalsko razmerje z zahtevo po bistvenem znižanju pogodbene cene. Poleg tega, da glede na prej obrazloženo podizvajalska pogodba sploh še ni bila sklenjena, je že zaradi sklicevanja pravdnih strank v 5. členu Dogovora na seznanjenost z razpisnimi pogoji in merili javnega naročila, neutemeljeno pričakovanje tožeče stranke, da bodo kljub predvidenim nadaljnjim postopkom pogoji zanjo ostali povsem nespremenjeni.

10. Pritožbeno sodišče se ne more opredeliti do pritožbenih očitkov, da tožena stranka v podizvajalski pogodbi ni želela ponuditi istih pogojev, kot izhajajo iz njenega razmerja z naročnikom (npr. pritožba na l. št. 125). Tožeča stranka v pritožbi namreč ni določno navedla, katerih pogodbenih pogojev tožena stranka ni bila pripravljena upoštevati, prav tako pa ne, kako bi to vplivalo na vsebino pravic in obveznosti med strankama.

11. Pritožbeno sodišče pa soglaša tudi s presojo sodišča prve stopnje, da tožena stranka od pogajanj, ki so se vršila po tem, ko je bila sprejeta njena ponudba na javnem naročilu, ni neutemeljeno odstopila in s svojim ravnanjem tudi ni kršila določb Dogovora (17. in 18. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). V skladu s prvim odstavkom 20. člena OZ pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoče. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ne dajejo podlage za sklepanje, da se je tožena stranka podajala brez namena skleniti pogodbo (drugi odstavek 20. člena OZ) ali da je brez utemeljenih razlogov opustila pogajanja (tretji odstavek 20. člena OZ). Ker je bil s strani tožeče stranke predlagan zaključek del 20. 1. 2015, tožena stranka pa se je v razmerju do javnega naročnika dela skupaj s podizvajalci zavezala opraviti do 10. 1. 2015, že iz tega vidika ravnanje tožene stranke, ki na predlagane spremembe tožeče stranke ni pristala, nima znakov neutemeljenega umika iz postopka pogajanj v smislu 20. člena OZ.

12. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki glede odmerjenih pravdnih stroškov.

13. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Prav tako pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, ker ta ni doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).