Jedro

Če ni dokazano, da je bila revizija odločbe o pravici do dodatka za posebno invalidnost opravljena v roku 3 mesecev od dneva, ko je ministrstvo prejelo zadevo, se šteje, da je k odločbi dano soglasje (103. člen ZVojI), zato za odpravo odločbe v reviziji niso bili izpolnjeni formalni pogoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v N.G. št. U 303/99-16 z dne 25.2.2000.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje tožbi tožnice ugodilo, odločbo tožene stranke št. ... z dne 16.7.1998 v delu, ki se nanaša na 1. odstavek izreka, odpravilo, v preostalem delu pa odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka je z navedeno odločbo, izdano v revizijskem postopku po uradni dolžnosti, odločila, da se odpravi odločba Upravne enote A., Oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve, št. 591-14/89 z dne 7.10.1996 in da tožnici od 1.1.1996 priznana pravica do dodatka za posebno invalidnost ne pripada (1. odstavek); odpravi odločba iste upravne enote, št. ... z dne 19.1.1997 (2.odstavek); tožnici pa od 1.1.1996 pripada pravica do dodatka za pomoč in postrežbo prve stopnje v višini po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in sicer v mesečnem znesku 28.558,44 SIT od 1.1.1996 do 30.4.1996, 28.614,02 SIT od 1.5.1996 do 31.5.1996, 29.873,03 SIT od 1.6.1996 do 30.6.1996, 30.440,62 SIT od 1.7.1996 do 31.8.1996, 31.384,27 SIT od 1.9.1996 do 31.10.1996, 31.415,65 SIT od 1.11.1996 do 30.11.1996 in v mesečnem znesku 32.295,29 SIT od 1.12.1996 naprej (3. odstavek). Z navedeno odločbo organa prve stopnje z dne 7.10.1996 je bila tožnici glede na priznano 80 % vojno invalidnost zaradi popolne slepote na obeh očeh priznana od 1.1.1996 do 30.6.1996 pravica do dodatka za posebno invalidnost v višini 23.150,00 SIT, s 1.7.1996 pa bi se dodatek povečal na 24.654,75 SIT. Z odločbo istega upravnega organa z dne 19.1.1997 je bila tožnici priznana tudi pravica do dodatka za pomoč in postrežbo prve stopnje v višini 92.600,00 SIT od 1.1. do 30.6.1996 oziroma 98.619,00 SIT od 1.7.1996 dalje. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da niti iz upravnih spisov (prve in druge stopnje), niti iz kasneje pridobljenega računalniškega izpiska prejete in odpravljene pošte, ki ga je tožena stranka posredovala sodišču dne 22.2.2000, ni razvidno, kdaj je tožena stranka prejela odločbo Upravne enote A., št. ... z dne 7.10.1996. Iz odredbe na odločbi Upravne enote A. z dne 7.10.1996 izhaja, da je bila ta odločba poslana tožnici (ki jo je, kot je razvidno iz poštne povratnice, prejela 4.11.1996), izplačilni službi, en izvod pa je ostal v arhivu. Nikjer pa ni podatkov o tem, ali je bila navedena odločba sploh poslana toženi stranki in če je bila, kdaj jo je le-ta prejela. Tudi na podlagi dopisa Upravne enote A. toženi stranki z dne 10.2.1997 je sodišče prve stopnje presodilo, da je bila tega dne poslana v revizijo odločba o dodatku za pomoč in postrežbo št. ... z dne 19.1.1997, ne pa tudi odločba z isto številko z dne 7.10.1996. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila revizija odločbe št. ... z dne 7.10.1996 opravljena in da je k odločbi dano soglasje, saj revizija ni bila opravljena na način in v roku iz 1. in 2. odstavka 103. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, ZVojI). Zato je sodišče prve stopnje 1. odstavek izreka izpodbijane odločbe tožene stranke odpravilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.50/97, ZUS), ne da bi zadevo toženi stranki vrnilo v ponoven postopek (2. odstavek 60. člena ZUS). V zvezi z dodatkom za pomoč in postrežbo (23. člen ZVojI) je po mnenju sodišča prve stopnje nesporno, da je tožnica do takega dodatka upravičena, sporna je le njegova višina. Sodišče prve stopnje je glede tega dela izpodbijane odločbe presodilo, da so dejstva v bistvenih točkah nepopolno ugotovljena in nerazčiščena. Zato je tožbi tudi v tem delu ugodilo in izpodbijano odločbo v preostalem delu izreka (2. in 3. odstavek izreka), na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo in zadevo v tem delu po 2. odstavku istega člena ZUS vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na 1. odstavek izreka (glede pravice do dodatka za posebno invalidnost). Po spominu uradne osebe sta bili obe prvostopenjski odločbi posredovani v revizijo istočasno, na kar kaže tudi računalniški izpisek, iz katerega ni razvidno, kdaj naj bi prva odločba z dne 7.10.1996 prispela k toženi stranki in kar potrjuje tudi dejstvo, da je bila zadeva le enkrat obravnavana na drugostopenjski zdravniški komisiji, čeprav je sicer pri odločanju tako o pravici do dodatka za posebno invalidnost, kot tudi pri odločanju o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, revizijski organ vezan na izvid in mnenje zdravniške komisije. Kot dokaz prilaga računalniški izpisek in navaja, da bo naknadno predložila še izpisek oziroma fotokopijo knjige izvidov in mnenj drugostopenjske zdravniške komisije iz let 1996 oziroma 1997, ki jih zaradi kadrovskih zamenjav ta trenutek ne more predložiti. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo opravi ter zadevo vrne v ponovni postopek in odločanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga njeno zavrnitev.

Zastopnik javnega interesa ni priglasil udeležbe.

Pritožba ni utemeljena.

Ker se tožena stranka pritožuje le zoper 1. točko izreka izpodbijane sodbe, je pritožbeno sodišče obravnavalo njeno pritožbo le v tem okviru.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi upoštevalo napotke vrhovnega sodišča v prejšnjem sklepu št. I Up 23/99-6 z dne 14.10.1999. V tej zadevi je sporno ali je bila revizija odločbe upravnega organa prve stopnje, št. ... z dne 7.10.1996 (glede dodatka za posebno invalidnost) opravljena v roku in na način, ki ga določa Zakon o vojnih invalidih (ZVojI). Po 1.odstavku 101. člena ZVojI je obvezna revizija odločbe, s katero se prizna status vojnega invalida, pravica do invalidnine in družinske invalidnine, dodatka za posebno invalidnost, dodatka za pomoč in postrežbo invalidskega in družinskega dodatka oziroma katera od pravic v okviru pravice do rehabilitacije. 103. člen istega zakona pa določa, da mora biti za odločbo upravne enote, za katero je obvezna revizija, pritožba pa ni bila vložena, revizija opravljena v treh mesecih od dneva, ko je ministrstvo prejelo zadevo. Šteje se, da je revizija opravljena v roku 3 mesecev, če je odločba, izdana ob reviziji, v navedenem roku odposlana upravni enoti zaradi vročitve stranki. Če revizija v tem roku ni opravljena, se šteje, da je k odločbi dano soglasje. Sodišče prve stopnje je glede na citirane zakonske določbe in na podlagi podatkov iz upravnih spisov presodilo, da niso bili izpolnjeni formalni pogoji za odpravo izpodbijane odločbe organa prve stopnje z dne 7.10.1996 v reviziji, saj tožena stranka ni uspela dokazati, da je bila revizija te odločbe opravljena v roku in na način, ki ga predpisuje ZVojI. Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz predloženih spisov ni razvidno, da bi bila revizija odločbe z dne 7.10.1996 opravljena pravočasno v zakonitem 3-mesečnem roku. Tožena stranka kljub svojemu zatrjevanju v pritožbi, da bo naknadno predložila še druga dokazila, s katerimi bi potrdila svoje navedbe, ni tega storila niti do dneva odločitve pritožbenega sodišča. V pritožbi pa tudi sama navaja, da iz predloženega računalniškega izpiska "ni razvidno", kdaj naj bi k njej prispela odločba upravnega organa prve stopnje z dne 7.10.1996. Ker tožena stranka ni uspela dokazati te za presojo zadeve pomembne okoliščine, s pritožbo ni mogla uspeti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.