Jedro

Kazenski zakonik v prvem odstavku 143. člena KZ-1 množinske oblike osebnih podatkov, kot predmeta kazensko pravnega varstva, ne navaja kot omejevalni pogoj kaznivosti storilčevega ravnanja, pač pa kot blanketna norma navaja krog osebnih podatkov, ki so predmet varovanja v drugem zakonu. Zakon določa nabor osebnih podatkov, ki so s stališča varstva pravno upoštevni.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje pod točko II izreka, za kaznivi dejanji zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 143. člena KZ-1 razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom I K 45148/2020-87 z dne 5. 6. 2024 pod točko I obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena KZ-1 ter kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri je za prvo navedeno kaznivo dejanje določilo kazen 5 mesecev zapora, za drugo navedeno kaznivo dejanje kazen 2 meseca zapora, nakar mu je določilo enotno kazen 6 mesecev zapora in preizkusno dobo 2 let. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolžencu naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka v obsodilnem delu iz drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe in potrebne izdatke oškodovanke ter nagrado in potrebne izdatke njenega pooblaščenca. Pod točko II je obdolženca na podlagi 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za dve kaznivi dejanji zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 143. člena KZ-1. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da v oprostilnem delu obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika, proračun, v kolikor se jih da izločiti iz skupnih stroškov.

2. Zoper oprostilno sodbo se je pritožil pooblaščenec oškodovanke iz pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakonika, predlagal je, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov in mu določi primerno kazen tudi za to kaznivo dejanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je obdolženega oprostilo obtožbe za dve kaznivi dejanji zlorabe osebnih podatkov po prvem odstavku 143. člena KZ-1, ki naj bi bili storjeni na škodo oškodovanke B. B. Očita se mu, da je brez podlage v zakonu in osebne privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, posredoval v javno objavo oziroma jih javno objavil s tem, da je 30. 11. 2019 in 1. 12. 2019 na spletnem portalu C. brez privolitve B. B. objavil oglasa z njeno telefonsko številko, in sicer prvi oglas z vsebino "Sem potrebnica, ki si želim ogromno seksa, lahko tudi v troje. Če te zanima, mi piši ali kliči, ne bo ti žal, telefon ..."; drugi oglas pa z vsebino: "Sem simpatična ženska, ki si želim občasno popestritev v dvoje ali pa v troje. Pišite samo resni, pošljem slike, telefon ...", pri čemer je proti volji B. B. objavil njeno telefonsko številko kot osebni podatek, ki ga ni dovoljeno objavljati brez osebne privolitve ali podlage v zakonu, zaradi česar je B. B. v naslednjih dneh prejela številne klice in sporočila z erotično vsebino.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da je obdolženec na spletnem portalu javno objavil dva oglasa z navedeno vsebino in telefonsko številko oškodovanke, brez njene vednosti in soglasja. Ker pa je ugotovilo, da je obdolženec javno objavil v vsakem oglasu le en osebni podatek oškodovanke, njeno telefonsko številko, je zaključilo, da iz opisa dejanja ne izhajajo zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja ali katerega drugega kaznivega dejanja. Zato je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje po prvem odstavku 143. člena KZ-1. Odločitev je oprlo na stališče avtorja komentarja 143. člena KZ-1 v Velikem znanstvenem komentarju posebnega dela Kazenskega zakonika (Korošec D., Filipčič K., Devetak H., Uradni list, l. 2023, str. 833), da je prvi odstavek 143. člena KZ-1 izrecno inkriminiral javno objavo osebnih podatkov brez privolitve v množinski obliki, zato je skladno z načelom zakonitosti možna razlaga le, da objava enega samega osebnega podatka, četudi je dovolj za ugotovitev identitete določene osebe, ne zadostuje za dokončanje kaznivega dejanja. Če bi zakonodajalec želel kazensko sankcionirati tudi javno objavo enega osebnega podatka, bi lahko v besedilu člena objavil edninsko obliko.

6. Pooblaščenec oškodovanke utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje kot zmotno ter ocenjuje, da takšna razlaga, ki jo povzema sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, ni sprejemljiva. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom, da Kazenski zakonik v prvem odstavku 143. člena KZ-1 množinske oblike osebnih podatkov, kot predmeta kazensko pravnega varstva, ne navaja kot omejevalni pogoj kaznivosti storilčevega ravnanja, pač pa kot blanketna norma navaja krog osebnih podatkov, ki so predmet varovanja v drugem zakonu. Zakon določa nabor osebnih podatkov, ki so s stališča varstva pravno upoštevni, nikakor pa ni moč te norme razlagati omejevalno v smislu, kot ga navaja sodišče prve stopnje.

7. Varstvo osebnih podatkov je z 38. členom Ustave RS varovana človekova pravica, katere bistvo je zagotoviti posamezniku varstvo njegovih podatkov, za katere ne želi, da so z njimi seznanjeni drugi. Predmet varstva po tem členu so osebni podatki posameznika in njegova identiteta. Zakonodajalec uporablja blanketno tehniko, ki napotuje na področni zakon, v konkretnem primeru na Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, ki je veljal v času očitane izvršitve kaznivega dejanja oziroma sedaj veljavni ZVOP-2). Po 1. točki 6. člena ZVOP-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.

8. Predmet kazenskopravnega varstva po prvem odstavku 143. člena KZ-1 sta osebni podatek in identiteta posameznika. Kazniva je javna objava ali posredovanje v javno objavo osebnega podatka, pri čemer namen objave ni pomemben. Vsak osebni podatek ni varovan osebni podatek in je določitev pojma "osebni podatek" treba vedno razlagati upoštevaje opredelitev pojma "posameznik".

9. Osebni podatek po opredelitvi ZVOP-1 in tudi ZVOP-2 ter po definiciji iz Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4.5.2016, str. 1) pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Določljiv posameznik pa je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, prepoznati, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

10. Osebni podatki so identifikacijski (ime in priimek, EMŠO, davčna številka, uporabniško ime, IMSI, IP naslov), kontaktni (telefonska številka, e-mail, naslov, vzdevek), statusni (zaposlitev, spol, starost, zdravje, izobrazba, vloge, premoženje), transakcijski (podatki o nakupih, prebranih knjigah, klicih, lokacijah, videnih oglasih), osebni podatki so tudi psevdonimizirani podatki, anonimizirani pa niso. Ključno vprašanje je, ali se da določiti posameznika oziroma ali je ta določljiv in zaradi tega uživa vse pravice, ki jih posameznikom daje Zakon o varstvu osebnih podatkov.

11. Sodišče prve stopnje se v točki 6 izpodbijane sodbe sklicuje na mnenje informacijskega pooblaščenca številka 0712-1/2014/3463 z dne 10. 11. 2014, 0312-1/2015/52 z dne 11. 1. 2016, iz katerega izhaja stališče, da je telefonska številka posameznika osebni podatek tudi, kadar gre za službeno telefonsko številko; mnenje se nanaša na prenos posameznikove telefonske številke na delodajalca in povrnitev na podjetje prenešene telefonske številke bivšemu zaposlenemu posamezniku.

12. Da je telefonska številka osebni podatek nekega posameznika (fizične osebe) izhaja tudi iz drugih mnenj informacijskega pooblaščenca: št. 07121-1/2024/240 z dne 5. 3. 2024 (telefonska številka četudi naključno generirana za raziskovalne namene - izvedba ankete, predstavlja osebni podatek posameznika - fizične osebe); št. 0712-1/2015/52 z dne 11. 1. 2015 (izjema za uporabo telefonskih številk posameznikov velja za potrebe neposrednega trženja, kadar so te številke pridobljene iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti); št. 07121-1/2021/218 z dne 5. 2. 2021 (telefonska številka je osebni podatek, če je posameznik prek nje določljiv, to bo takrat, ko jo na primer določen posameznik uporablja kot svojo telefonsko številko, ko ne gre za primer za številko podjetja - s. p. ali d. o. o.).

13. Pritožbeno sodišče sledi stališču informacijskega pooblaščenca, da je telefonska številka osebni podatek po ZVOP-1 in ZVOP-2 in zavrača pa stališče sodišča prve stopnje, da je s prvim odstavkom 143. člena KZ-1 inkriminirana zgolj javna objava dveh ali več osebnih podatkov brez privolitve, in da javna objava le enega osebnega podatka ni kazniva. Kazenskopravno varstvo v okviru določbe prvega odstavka 143. člena KZ-1 po presoji pritožbenega sodišča uživa prav vsak posamezni osebni podatek posebej, noben ne more biti izključen iz kazenskopravnega varstva zgolj zato, ker je le zgolj posamičen osebni podatek javno objavljen brez osebne privolitve posameznika ali brez podlage v zakonu. Za takšno preozko razlago zakonske norme namreč ni videti razumnega razloga, predvsem upoštevaje blanketno naravo obravnavanega kaznivega dejanja. Drugačna razlaga bi dejansko oškodovancem preprečila učinkovito varstvo njihovih ustavnih pravic, ki jih varuje obravnavana zakonska določba. Tudi zgolj ena objava enega osebnega podatka lahko pomeni hud poseg v temeljno človekovo pravico do varstva osebnih podatkov. Pritožbeno sodišče je po navedenem zaključilo, da pooblaščenec oškodovanke utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena KZ-1, ki je podana, če je kazenski zakon prekršen v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kaznivo dejanje.

14. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je bil obdolženec že obsojen za istovrstno kaznivo dejanje s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu III K 12689/2019 z dne 10. 9. 2019 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 12689/2019 z dne 10. 12. 2019, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so neutemeljene. S citirano sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja na škodo iste oškodovanke, kot v obravnavanem primeru, vendar po šestem odstavku 143. člena KZ-1E. To kaznivo dejanje je podano, ko storilec javno objavi posnetke ali sporočila druge osebe s seksualno vsebino brez privolitve te osebe in s tem huje prizadene njeno zasebnost. Iz pojasnila Višjega sodišča v Ljubljani in iz opisa kaznivega dejanja v citirani zadevi izhaja, da je obdolženec brez privolitve oškodovanke na spletni strani objavil osebni podatek, telefonsko številko oškodovanke, z njeno intimno fotografijo, na kateri je v spodnjem perilu. V obravnavani kazenski zadevi pa je obdolženec javno objavil zgolj oškodovankino telefonsko številko, pa čeprav oba oglasa vsebujeta seksualno vsebino, ki jo je razumeti v smislu, da oškodovanka vabi druge osebe k spolnim odnosom z njo. V šestem odstavku 143. člena KZ-1 je sankcionirana tako imenovana maščevalna pornografija, ko gre torej za javno objavo posnetkov ali sporočil s seksualno vsebino in se nanašajo na drugo osebo, ki pa jo je mogoče iz posnetkov ali sporočil prepoznati in določiti. Iz navedenih razlogov se v pritožbi citirana druga kazenska zadeva glede na konkretni opis kaznivega dejanja razlikuje od tokrat obravnavane, kar pa glede na razlog razveljavitve oprostilne sodbe v predmetni zadevi nima relevantnega vpliva na sprejeto odločitev.

15. Pritožbeno sodišče je po navedenem zaključilo, da so v opisu kaznivega dejanja v obtožbi konkretizirani vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja. Zato je pritožbi pooblaščenca oškodovanke ugodilo in izpodbijano oprostilno sodbo zaradi pravno zmotnega stališča sodišča prve stopnje zoper obdolženega razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče izvede z obtožbo predlagane dokaze in po potrebi tudi druge dokaze, če jih bosta stranki predlagali, zasliši obdolženca in oškodovanko, ter ponovno odloči ali sta podani očitani kaznivi dejanji po prvem odstavku 143. člena KZ-1 in kazenska odgovornost obdolženca. Svojo odločitev naj konkretno obrazloži, opredeli pa se naj tudi do vprašanja določljivosti oškodovanke zaradi objave njene telefonske številke, tudi v povezavi z vsebino oglasa, iz katere je sklepati, da je oglas objavila ženska oseba, in pri uporabi posameznih določb kazenskega zakona navede kateri razlogi so bili sodišču odločilni pri reševanju pravnih vprašanj glede obdolženca in njegovega dejanja.