Jedro

Ko vlaga upnik predlog izvršbo na nepremičnino dolžnika, mora seveda preveriti ali je dolžnik lastnik te nepremičnine in ali je ta vpisana v zemljiški knjigi in od tega je odvisno kakšen postopek bo opravilo izvršilno sodišče v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini – predmetu izvršbe.

Okoliščine so se spremenile v teku postopka. Takšne spremembe okoliščin ni mogoče šteti v škodo upnika, posebno ob dejstvu, ko ni nobenega dvoma, za katero nepremičnino – predmet izvršbe gre. Vendar pa je s trenutkom, ko se je stanje spremenilo in se je začel postopek vknjižbe etažne lastnine v zvezi s predmetom izvršbe, upnikov predlog v delu, v katerem je predlagal izvedbo začetne faze te izvršbe v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini, glede na spremenjeno stanje poslal nepopolna vloga.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje.

Upnikovi stroški pritožbenega postopka so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba s prodajo dolžnikove nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, in sicer stanovanja … , ustavi. Kot to izhaja iz obrazložitve sklepa je to svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da je nepremičnina predmet izvršbe vpisana v zemljiško knjigo, zato ne pride v poštev način izvršbe, naveden v predlogu za izvršbo, to je z rubežem nepremičnine v smislu člena 211 Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), nadalje pa da je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da dolžnica ni zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, ampak je to tretja oseba, zato izvršbe po predlogu upnika ni mogoče realizirati.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnik ob uveljavljanju vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka člena 338 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 15 ZIZ in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje, v katerem naj realizira postopek izvršbe kot je bila dovoljena s pravnomočnim sklepom o izvršbi. V pritožbi upnik poudarja, da je bila s pravnomočnim sklepom o izvršbi dovoljena nepremičninska izvršba zoper dolžnico (na stanovanje kot predmet izvršbe), sicer pa navaja konkretne listine, ki izkazujejo dejansko lastništvo dolžnice na stanovanju – predmet izvršbe. Pravni naslov pridobitve je pogodba o prodaji in nakupu nepremičnine z dne … , ki je tudi že bila prijavljena v davčno odmero. Sodišče prve stopnje bi tako moglo izvesti predlagano izvršbo in ni ravnalo v skladu s procesnimi možnostmi, zaradi tega pa tudi ni ugotavljalo pravilnega dejanskega stanja in je izpodbijana odločitev materialnopravno nepravilna.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijane odločitve tako v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb pa tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku člena 350 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ in tudi samo ocenjuje, da sodišče prve stopnje zaenkrat za sprejem odločitve o potrebni ustavitvi postopka ni imelo podlage. V skladu z določbami iz trinajstega poglavja ZIZ predvideva izvršbo na nepremičnine dolžnika kot eno od možnih oblik in sredstev izvršbe, pri čemer je bistveno, da se ugotovi lastništvo dolžnika na nepremičnini – predmetu izvršbe. Upnik mora v tej smeri sodišču posredovati potrebne podatke, da lahko po uradni dolžnosti preizkusi lastništvo nepremičnine (člen 168 ZIZ). V kolikor je nepremičnina v zemljiški knjigi vpisana na dolžnika, je možnost realizacije izvršbe nedvomno podana in jo je mogoče izvesti v skladu z danimi procesnimi pravili. Vendar pa zakon predvideva tudi situacije, ko gre za v zemljiški knjigi neizkazano lastništvo dolžnika na nepremičnini, kar pa prav tako ne zavre dovoljene izvršbe na takšno nepremičnino dolžnika. Zakon predvideva posebne poti in procesne možnosti za realizacijo te izvršbe četudi nepremičnina – predmet izvršbe v zemljiški knjigi ni vpisana na dolžnika. Lahko da takšna nepremičnina še sploh ni vpisana v zemljiški knjigi (kar je v primeru stanovanj kot predmetov etažne lastnine v postopkih izvršbe dokaj pogosto), morda pa je nepremičnina v zemljiški knjigi že vpisana, vendar na koga drugega. V nobenem teh primerov ni mogoče dovoljene izvršbe na takšno nepremičnino kar ustaviti, saj zakon predvideva poseben postopek (rubež nepremičnine), če nepremičnina še ni vpisana v zemljiški knjigi in poseben postopek, v kolikor je vpisana, a ne na dolžnika. V tem primeru mora upnik izkazati lastništvo dolžnika na nepremičnini s predložitvijo listin, lahko pa, v kolikor te listine niso sposobne za zemljiškoknjižni vpis, tudi v pravdi. Vse navedene možne poti ohranjajo že dovoljeno izvršbo na takšno nepremičnino v teku.

5. Ko vlaga upnik predlog izvršbo na nepremičnino dolžnika, mora seveda preveriti ali je dolžnik lastnik te nepremičnine in ali je ta vpisana v zemljiški knjigi in od tega je odvisno kakšen postopek bo opravilo izvršilno sodišče v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini – predmetu izvršbe. Pri tem pa je dolžan ravnati s potrebno procesno skrbnostjo.

6. V danem primeru sodišče prve stopnje smiselno upniku očita, da stanja ni v zadostni meri preveril in da zato, ker se ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem, postopka ni mogoče realizirati na način, kot ga je predlagal upnik (spet v smeri predhodnega ugotavljanja lastnine nepremičnine – predmeta izvršbe). Vendar pa je pri tem sodišče prve stopnje prezrlo, da iz zemljiškoknjižnega izpiska – rednega izpisa iz zemljiške knjige pod C1 listinskih prilog, izhaja, da je v bistvu bil uveden začetek postopka za vpis spremembe osnovnega pravnega položaja zemljiške parcele iz vknjižene lastninske pravice v splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni lastnini ali obratno pri stanovanju v izmeri … v … z identifikatorjem … in s vpisom v novi podvložek … šele 22. 11. 2011. Iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložil upnik, pa izhaja, da ga je pri Okrajnega sodišču v Ljubljani – Centralnem oddelku za verodostojno listino vložil že dne 16. 8. 2011, kar pomeni, da je takšen predlog vložil pred začetkom navedenega zemljiškoknjižnega postopka vpisa etažne lastnine na stanovanju.

7. Očitno je tako, da je bilo v času vložitve predloga za izvršbo stanje nepremičnine z vidika njenega vpisa v zemljiško knjigo takšno kot je to navajal upnik, torej da je šlo za še nevknjiženo nepremičnino, zato je bil tudi upnikov predlog za opravo izvršbe z rubežem nepremičnine v skladu s členom 211 ZIZ povsem utemeljen in pravilen. Okrajno sodišče v Ljubljani je takšnemu predlogu tudi ugodilo in tudi sklep o izvršbi je postal pravnomočen že dne 23. 9. 2011, prav tako pred začetkom navedenega zemljiškoknjižnega postopka. Okoliščine so se tedaj spremenile v teku postopka.

8. Takšne spremembe okoliščin ni mogoče šteti v škodo upnika, posebno ob dejstvu, ko ni nobenega dvoma, za katero nepremičnino – predmet izvršbe gre. Vendar pa je s trenutkom, ko se je stanje spremenilo in se je začel postopek vknjižbe etažne lastnine v zvezi s predmetom izvršbe, upnikov predlog v delu, v katerem je predlagal izvedbo začetne faze te izvršbe v smeri ugotavljanja dolžnikove lastnine na nepremičnini, glede na spremenjeno stanje poslal nepopolna vloga. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upnika, da svoj predlog dopolni in ga prilagodi novemu zemljiškoknjižnemu stanju. V kolikor ob vknjižbi etažne lastnine – stanovanje, predmet izvršbe še vedno ni vpisano na dolžnika, pride namreč v poštev uporaba določb člena 168 ZIZ, kar pomeni, da bo upoštevno dejstvo, ki ga upnik v pritožbi poudarja, to je da razpolaga z listinami, ki izkazujejo, da obstaja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na stanovanju v korist dolžnice. Upnik bo zato moral, v kolikor dolžnica še vedno ni vpisana v zemljiški knjigi, predložiti te listine, sodišče prve stopnje pa bo moralo izvesti postopek v smislu člena 168 ZIZ.

9. Glede na navedeno se pokaže, da za ustavitev postopka zaenkrat ni bilo podlage, zato je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi napadeni sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje, v katerem naj tudi odloči o upnikovih pritožbenih stroških kot o nadaljnjih izvršilnih stroških (3. točka člena 365 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).