Jedro

Delavka je v času, ko je veljala PZ sklenjena za določen čas, s tožbo zahtevala, da sodišče ugotovi, da je delovno razmerje sklenila za nedoločen čas. V katerih primerih lahko delavec takoj zahteva sodno varstvo, je določeno v tretjem in četrtem odstavku 204. člena ZDR. Za ugotovitev, v času trajanja delovnega razmerja, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, ni podlage v navedenih določbah ZDR. Delavka bi zato morala postopati po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR.

Izrek

1. Revizija se zavrne.

2. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Stranki sta na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96 do 79/2003, v nadaljevanju: ZOFVI), deloma Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) ter Splošne in kolektivne pogodbe dejavnosti sklenili šest pogodb o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ) za določen čas od 1.9.1998 dalje. Predzadnja PZ je bila sklenjena za čas od 1.9.2002 do 31.8.2003 za delovno mesto učitelja italijanskega jezika s polnim delovnim časom. Zadnja PZ je bila sklenjena od 8.9.2003 do 31.8.2004, za isto delovno mesto s krajšim delovnim časom.

Tožnica je s tožbo z dne 15.9.2003 (priporočeno na pošto je bila oddana dan pozneje) zahtevala, da "se ugotovi, da se je delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki z dne 31.8.2003 spremenilo v delovno razmerje za nedoločen čas" in "da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vzpostaviti delovno razmerje za nedoločen čas od 31.8.2003 dalje in ji obračunati bruto nadomestilo plače za čas nezakonite razporeditve na delovno razmerje za določen čas". Tožnica je zahtevala tudi plačilo prispevkov, DDV in zamudnih obresti. S pripravljalno vlogo z dne 29.10.2003 (na pošto je bila priporočeno oddana dne 30.10.2003) je tožnica spremenila tožbeni zahtevek tako, da je zahtevala, "da se ugotovi, da je delovno razmerje za določen čas, sklenjeno s PZ, št. PZO12/03 z dne 8.9.2003, med strankama .... sklenjeno za nedoločen čas, od 8.9.2003 dalje". Zahtevala je tudi, da je tožena stranka dolžna skleniti z njo novo PZ za nedoločen čas, pod izvršbo. Na poravnalnem naroku dne 28.1.2004 je tožeča stranka "umaknila tožbo glede zahtevka po priznanju delovnega razmerja za nedoločen čas za obdobje od 1.9. do 7.9.2003 in po plačilu nadomestil plače za to obdobje", vztrajala pa je "na zahtevku, kot ga je postavila v pripravljalni vlogi z dne 29.10.2003 ..." Sodišče prve stopnje je tožbo po spremenjenem tožbenem zahtevku zavrglo. Ugotovilo je, da je pravna podlaga za odločitev 54. člen ZDR. Sodno varstvo je zagotovljeno po tretjem odstavku 204. člena ZDR. Tožnica je izvedela za kršitev pravice, ko je prejela PZ o delovnem razmerju za določen čas št. 498/02 z dne 1.9.2002, to je dne 31.8.2003, oziroma najkasneje dne 8.9.2003, ko je podpisala PZ za določen čas št. PZ012/03. Tridesetdnevni rok za tožbo, ki je izključevalni rok, se je iztekel dne 8.10.2003. Tožba je bila torej vložena prepozno.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ni se strinjalo s pravno razlago v prvostopnem sklepu. Ugotovilo je, da je tožeča stranka na naroku dne 28.1.2004 umaknila zahtevek (pravilno: tožbo) z dne 15.9.2003 in da pripravljalna vloga z dne 29.10.2003 pomeni vložitev nove tožbe s spremenjenim tožbenim zahtevkom. Iz vsebine tretjega odstavka 204. člena ZDR ne izhaja, da ta vključuje tudi primer spora za ugotovitev nezakonitosti zadnje PZ. ZDR ne zagotavlja neposrednega sodnega varstva v primeru, ko delavec takoj po podpisu PZ za določen čas zahteva ugotovitev nezakonitosti te pogodbe in zaradi tega razloga tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Zato mora delavec v tem primeru vložiti zahtevo pri delodajalcu in ravnati po prvem in drugem odstavku 204. člena ZDR in šele nato s tožbo pri delovnem sodišču zahtevati sodno varstvo. Tožnica tega ni storila, zato za vodenje predmetnega spora procesna predpostavka ni podana. Sklep o zavrženju tožbe je zato materialnopravno pravilen in zakonit. Zoper pravnomočna sodbo in sklep (pravilno: sklep), izdan na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo in sklep (sklep) spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Navajala je, da je s tožbo z dne 15.9.2003 zahtevala preoblikovanje delovnega razmerja, v pripravljalni vlogi z dne 29.10.2003 pa je spremenila tožbeni zahtevek. Zato ni prišlo do spremembe tožbenega zahtevka (prav: tožbe) v smislu 184. in 185. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 do 36/2004, v nadaljevanju: ZPP). Istovetnost tožbenega zahtevka se ni spremenila. Tudi če bi prišlo do spremembe tožbe, to ne bi vplivalo na izključevalni rok določen v 204. členu ZDR. Z vložitvijo tožbe je bil rok varovan. Ker je tožnica vložila tožbo, je bil z njo - ne glede na poznejšo objektivno spremembo tožbe - izključevalni rok varovan. V času trajanja zakonito sklenjenega delovnega razmerja stranka ne more zamuditi izključevalnega roka.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP poslana toženi stranki, ki je nanjo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

V odgovoru je tožena stranka ponovila ugotovitve sodišča druge stopnje in predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP je revizija dovoljena tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. S sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe, je bil postopek pravnomočno končan.

V postopku z revizijo zoper sklep se smiselno uporabljajo določbe zakona o reviziji zoper sodbo (četrti odstavek 384. člena ZPP). To pomeni, da je tudi revizijo zoper sklep dovoljeno vložiti izjemoma, pod pogoji, ki so določeni v 367. členu ZPP in zaradi razlogov, ki jih določa 370. člen ZPP.

Iz vsebine zapisnika o poravnalnem naroku dne 28.1.2004 izhaja, da je tožnica umaknila tožbo z dne 15.9.2003 in da vztraja pri tožbenem zahtevku, ki je bil postavljen v vlogi z dne 29.10.2003. To pomeni, da je bila tožba umaknjena (prvi odstavek 188. člena ZPP) in da je tožeča stranka dne 30.10.2003 (ko je bila pripravljalna vloga priporočeno oddana na pošti) vložila novo tožbo (četrti odstavek navedenega člena). Predmet odločanja na prvi in drugi stopnji, pa tudi v tem revizijskem postopku, je torej znova vložena tožba z dne 29.10.2003 in tožbeni zahtevek, ki je v njej oblikovan. Za presojo, ali je dopustna sodna pot, ali je torej potrebno v tem primeru obravnavati in upoštevati načela o procesni predpostavki iz prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR, je odločilno dejstvo, da je tožnica vložila novo tožbo v času, ko je veljala zadnja PZ za določen čas in ko ji delovno razmerje še ni prenehalo.

ZDR v 204. členu ureja (ob možnosti iz drugega odstavka) štiri možne oblike sodnega varstva: zoper nezakonito odpoved PZ, nezakonitost drugih načinov prenehanja PZ, zoper disciplinske odločitve delodajalca (tretji odstavek) in za denarne terjatve iz delovnega razmerja (četrti odstavek). Izjema od takojšnjega (neposrednega) sodnega varstva je urejena v prvem in drugem odstavku navedenega člena. Če delodajalec "ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja" ali "krši katero od njegovih (delavčevih) pravic iz delovnega razmerja", mora delavec najprej zahtevati pri delodajalcu izpolnitev obveznosti ali odpravo kršitev. V katerih primerih je uporabiti določbi prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR, je sklepati iz tretjega in četrtega odstavka tega člena. V primerih (zahtevkih), ki so tam navedeni, lahko delavec takoj vloži tožbo. V tem sporu se zahtevek nanaša na ugotovitev, da je bilo delovno razmerje v PZ z dne 8.9.2003 sklenjeno za nedoločen čas, pri čemer je pomembno, da bi delovno razmerje prenehalo dne 31.8.2004 (vsebina PZ z dne 8.9.2003, listina A6). To pa pomeni, da ni pogojev za uporabo določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR, temveč bi morala tožnica - kot pravilno ugotavlja sodišča druge stopnje - najprej začeti postopek po prvem odstavku navedenega člena in šele nato, ob neustreznem ravnanju delodajalca - postopati po drugem odstavku. Odločitev in utemeljitev sodišča druge stopnje je torej pravilna.

Tožba je bila pravilno zavržena na podlagi drugega odstavka 274. člena ZPP, ki ga sodišči druge in prve stopnje v utemeljitvi sklepov nista navedli.

O revizijskih stroških tožene stranke je revizijsko sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Navedbe tožene stranke v odgovoru na revizijo niso prispevale k razjasnitvi zadeve.