Jedro

Upoštevaje, da ima tožnica nizek mesečni dohodek (manj kot 600,00 EUR), s katerimi preživlja štiri otroke, bi bilo kljub bistveno znižani taksi in odlogu njenega plačila plačilo v enkratnem znesku za tožnico prehudo breme, saj je razumljivo, da v tej pravdi pridobljenega premoženja ne bo mogla takoj unovčiti. Po presoji pritožbenega sodišča pa se bo za to morala potruditi v doglednem času, tako da ji je v ta namen omogočilo plačilo v desetih mesečnih obrokih po 200,00 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se tožnici dovoli sodno takso v višini 2000,00 EUR plačati v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 200,00 EUR tako, da prvi obrok zapade v plačilo 15. dan po pravnomočnosti končne odločbe sodišča prve stopnje, naslednji pa vsakega 15. dne v naslednjih mesecih, pri čemer bo sodišče v primeru neplačila posameznega obroka sodne takse tega prisilno izterjalo.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino pritožbo zoper sklep, s katerim je zavrnilo njen predlog za popolno oprostitev plačila takse, jo je pa oprostilo delno, in sicer nad višino 2.000,00 EUR; plačilo tega zneska je tudi odložilo do konca tega postopka.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se tožnica pritožuje in predlaga, da se jo oprosti plačila takse v celoti oziroma se ji dovoli njeno odplačevanje v 24 obrokih. Poudarja, da je njen mesečni dohodek manj kot 600,00 EU in da preživlja štiri mladoletne otroke. Tudi odlog plačila do pravnomočnosti pravi, da ji ne pomaga, če bo taksa 2000,00 EUR zapadla naenkrat, saj ne more takoj unovčiti morebitno pridobljenih deležev na premoženju.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predlog za popolno oprostitev plačila sodne takse je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo in za to navedlo pravilne razloge. Kljub nizkim dohodkom in preživninski obveznosti zakon ne omogoča popolne oprostitve plačila taks, če ima zavezanec premoženje večje vrednosti; v konkretnem primeru ima tožnica nesporno premoženje v vrednosti, ki presega 13.780,00 EUR (prim. 6. odst. 36. čl. Zakona o socialno varstvenih prejemkih). Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljene okoliščine taksno obveznost tožnice 5.111,00 EUR ustrezno znižalo na 2.000.00 EUR in ji plačilo tega zneska odložilo na čas po zaključku te pravde, v kateri se ji obeta delež na skupnem premoženju zakoncev relativno velike vrednosti (vrednost spornega predmeta je ocenjena na 305.450,00 EUR).

5. Utemeljeno pa tožnica predlaga še obročno plačilo. Sodišče dovoli stranki obročno plačilo taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (2. odst. 11. čl. ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (4. odst. 11. čl. ZST-1).

6. Upoštevaje torej okoliščine, ki jih ugotavlja sodišče prve stopnje in na katere se sklicuje tudi pritožnica, da ima namreč nizek mesečni dohodek (manj kot 600,00 EUR), s katerimi preživlja štiri otroke, bi bilo kljub bistveno znižani taksi in odlogu njenega plačila plačilo v enkratnem znesku za tožnico prehudo breme, saj je razumljivo, da v tej pravdi pridobljenega premoženja ne bo mogla takoj unovčiti. Po presoji pritožbenega sodišča pa se bo za to morala potruditi v doglednem času, tako da ji je v ta namen omogočilo plačilo v desetih mesečnih obrokih po 200,00 EUR, pri čemer prvi zapade 15. dan po pravnomočnosti končne odločbe, naslednji pa 15. dne v mesecu v naslednjem mesecu in tako dalje do poplačila.

7. Pritožbeno sodišče je torej pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnici dovolilo obročno plačilo (znižane in odložene) sodne takse v 10 obrokih (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).