Jedro

Tudi po oceni višjega sodišča specialno pravilo (15 dnevni rok) velja zgolj za prednostne terjatve, ki pa imajo v stečajnem postopku poseben položaj (zanje med drugim ne velja obveznost enakega obravnavanja upnikov iz 35. člena ZFPPIPP, prednostnih terjatev ni treba prijaviti ...). Krajši rok je bil določen zaradi varstva in drugačne (privilegirane) obravnave posebne skupine terjatev oziroma upnikov (predvsem delavci stečajnega dolžnika, ki so posebej ranljiva skupina). Podobnega razloga pri terjatvah, zavarovanih z ločitveno pravico, ni najti. Te ne potrebujejo posebne zaščite s strani zakonodajalca, saj jih varuje že ločitvena pravica. Poleg tega bi zakonodajalec, če bi želel, da tudi v primeru poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, velja specialno pravilo (krajši rok za ugovor od roka, kot velja na splošno), torej če bi štel, da je zavarovanje z ločitveno pravico tisti element ali temelj, ki upravičuje uporabo specialnih pravil o krajšem roku), to moral v 371. členu ZFPPIPP tudi izrecno zapisati.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 16.9.2020 (p.d. 97) razveljavi.

2. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 19.8.2020 (p.d. 85) razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 19. 8. 2020 (p.d. 85) je sodišče prve stopnje sklenilo, (1.) da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 18. 8. 2020, ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa, (2.1) ugotovilo, preko katere pravnoorganizacijske oblike upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti, (2.2) odmerilo sorazmeren del nadomestila upraviteljice za razdelitev posebne razdelitvene mase in (2.3) odločilo, da ima upraviteljica po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 % nadomestila.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik A., d. o. o., iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se pritožnikovemu ugovoru z dne 22. 8. 2020 zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase ugodi. Podrejeno je predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžniku pa naloži povrnitev upnikovih pritožbenih stroškov.

3. Upraviteljica in upnica DUTB, d. d., Ljubljana, sta na pritožbo odgovorili in predlagali, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Z izpodbijanim sklepom z dne 16. 9. 2020 (p.d. 97) je sodišče prve stopnje ugovor upnika A., d. o. o., zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 22. 7. 2020 (p.d. 78) zavrglo kot prepoznega.

5. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil upnik A., d. o. o., iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, dolžniku pa naloži povrnitev upnikovih pritožbenih stroškov. Predlagal je, da sodišče združi obravnavanje obeh pritožb. 6. Upraviteljica in upnica DUTB, d. d., Ljubljana, sta na pritožbo odgovorili in predlagali, naj jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

7. Glede na povezanost obeh zadev je višje sodišče o obeh pritožbah odločilo z enim sklepom.

8. Pritožbi sta utemeljeni.

**V zvezi s pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (Cst 447/2020)**

9. Dne 22. 8. 2020 (p.d. 86) je pritožnik vložil ugovor proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase (v nadaljevanju: Načrt) in sicer zoper 5. in 6. točko Načrta oziroma zoper del Načrta, ki pri poplačilu iz posebne razdelitvene mase ne upošteva zavarovane terjatve pritožnika, ki je bila priznana pod zap. št. 1 posodobljenega seznama preizkušenih terjatev z dne 22. 7. 2020. Sodišču je predlagal, da ugovoru ugodi in Načrt spremeni tako, da se pod točko 5. in 6. Načrta pri skupnem znesku terjatve oziroma pri podatkih o terjatvi, ki se upošteva pri razdelitvi posebne razdelitvene mase, doda tudi pritožnikova zavarovana terjatev v višini 941.392,00 EUR, ki je bila priznana pod zap. št. 1 posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 22. 7. 2020 ter da se obe zavarovani terjatvi pod točko 6 Načrta poplačata v sorazmerju z njuno višino. Zahteval je tudi povrnitev stroškov ugovornega postopka.

10. Neutemeljena je pritožbena navedba, da načrt razdelitve posebne razdelitvene mase ni bil objavljen. Iz podatkov AJPES izhaja, da je bil 22. 7. 2020 skupaj s posodobljenim končnim seznamom preizkušenih terjatev objavljen tudi načrt razdelitve posebne stečajne mase. Po oceni višjega sodišča na odločitev v zadevi ne more vplivati dejstvo, da ga je upraviteljica naslovila "Predlog načrta razdelitve posebne stečajne mase" (p.d. 78). Kot je navedel sam pritožnik, je iz njega razvidno, da upraviteljica posreduje podatke za načrt razdelitve posebne razdelitvene mase, zato ni jasno, zakaj je pritožnik (zmotno) sklepal, da bo načrt razdelitve posebne razdelitvene mase na tej podlagi izdelan šele kasneje. Na to, da gre za (pravi) Načrt, kaže tudi to, da je bilo hkrati objavljeno tudi opozorilo upnikom, da lahko proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase vložijo ugovor v roku 15 dni po njegovi objavi. Tudi to je pritožnik gotovo opazil, saj v pritožbi oporeka ravno temu roku.

11. Trdi namreč, da rok za ugovor zoper načrt razdelitve posebne razdelitvene mase ne znaša 15 dni, temveč en mesec od objave Načrta. Zato je prepričan, da je ugovor zoper Načrt vložil pravočasno.

12. Skladno z desetim odstavkom 371. člena ZFPPIPP se za prvo razdelitev posebne razdelitvene mase smiselno uporabljajo določbe 364. do 367. člena ZFPPIPP. 364. člen ZFPPIPP v prvem odstavku določa, da lahko proti načrtu prve razdelitve ugovarja vsak upnik, drugi odstavek navedenega člena pa določa dva roka: 15 dni v primeru prve prednostne razdelitve in en mesec v primeru prve splošne razdelitve.

13. Pritožnik trdi, da terjatve upnikov, ki se poplačujejo iz posebne razdelitvene mase, niso prednostne terjatve, prednostne razdelitve v primeru razdelitve posebne razdelitvene mase ni, zato tudi ni mogoče uporabiti roka 15 dni za ugovor, ki je določen v primeru prednostne razdelitve splošne razdelitvene mase. V primeru razdelitve posebne razdelitvene mase gre samo za eno razdelitev med upnike, ki imajo terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico na premoženju, ki spada v to posebno razdelitveno maso.

14. 371. člen izrecno govori (le) o prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase in ne o prvi "prednostni" razdelitvi. Izraz "prednostna" se v 371. členu nikjer ne omenja.

15. Prednostna razdelitev splošne razdelitvene mase je definirana v prvem odstavku 360. člena ZFPPIPP kot razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo prednostnih terjatev. Te so opredeljene v prvem odstavku 21. člena ZFPPIPP. Splošna razdelitev je razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo navadnih in podrejenih terjatev (drugi odstavek 360. člena ZFPPIPP).

16. Za plačilo navadnih in podrejenih terjatev zakon uporablja izraz "splošna" razdelitev. "Prednostna" razdelitev se uporablja izključno za plačilo "prednostnih" terjatev. Višje sodišče pritrjuje pritožniku, da je ureditev, ki se nanaša na splošno razdelitev, splošno pravilo (lex generalis), ureditev, ki se nanaša na prednostno razdelitev, pa je posebno pravilo (lex specialis). 371. člen ZFPPIPP glede roka za ugovor v desetem odstavku napotuje na smiselno uporabo 364. člena ZFPPIPP. Pri takšni uporabi pa je treba upoštevati pomen institutov "prednostna razdelitev" in "splošna razdelitev", kot ga imata v 360. členu ZFPPIP. Prednostna razdelitev pomeni razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo prednostnih terjatev, splošna razdelitev pa razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo navadnih in podrejenih terjatev.

17. Prav ima pritožnik, da terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, niso ne prednostne ne podrejene. Kljub temu, da imajo zavarovane terjatve, ki se v stečajnem postopku poplačajo iz posebne razdelitvene mase, prednost pri poplačilu v razmerju do nezavarovanih terjatev, ne gre za "prednostne" terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP.

18. Višje sodišče soglaša s pritožnikom, da je treba zato, ker zakon definira pojem "prednostnih terjatev", za katere se uporabljajo posebna pravila glede razdelitve stečajne mase, v konkretnem primeru pa ne gre za tovrstne terjatve, uporabiti splošno pravilo (lex generalis). Specialno (posebno) pravilo se namreč nanaša samo na tiste primere, ki so njim izrecno zajeti, za druge primere se – a contrario – uporablja splošno pravno pravilo (Marijan Pavčnik, Argumentacija v pravu - Od življenjskega primera do pravne odločitve, GV Založba, Ljubljana, 2013, str. 152).

19. Tudi po oceni višjega sodišča specialno pravilo (15 dnevni rok) velja zgolj za prednostne terjatve, ki pa imajo v stečajnem postopku poseben položaj (zanje med drugim ne velja obveznost enakega obravnavanja upnikov iz 35. člena ZFPPIPP, prednostnih terjatev ni treba prijaviti ...). Krajši rok je bil določen zaradi varstva in drugačne (privilegirane) obravnave posebne skupine terjatev oziroma upnikov (predvsem delavci stečajnega dolžnika, ki so posebej ranljiva skupina). Podobnega razloga pri terjatvah, zavarovanih z ločitveno pravico, ni najti. Te ne potrebujejo posebne zaščite s strani zakonodajalca, saj jih varuje že ločitvena pravica. Poleg tega bi zakonodajalec, če bi želel, da tudi v primeru poplačila terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, velja specialno pravilo (krajši rok za ugovor od roka, kot velja na splošno), torej če bi štel, da je zavarovanje z ločitveno pravico tisti element ali temelj, ki upravičuje uporabo specialnih pravil o krajšem roku), to moral v 371. členu ZFPPIPP tudi izrecno zapisati.

20. V odgovoru na pritožbo je upnica DUTB, d. d., svoje stališče glede 15 dnevnega roka za ugovor utemeljevala z odločbo VSL Cst 20/2016. Tudi v citirani zadevi je višje sodišče navedlo, da izrazov posebna razdelitev in prednostna razdelitev ni mogoče enačiti, saj posebna razdelitev pomeni razdelitev posebne razdelitvene mase, to je denarnega dobroimetja, ki je nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, ki je predmet ločitvene pravice, prednostna razdelitev pa je razdelitev splošne razdelitvene mase za plačilo prednostnih terjatev. Ugotovilo je, da imajo tako upniki prednostnih terjatev kot tudi ločitveni upniki pri poplačilu poseben položaj napram ostalim upnikom, ki se v stečajnem postopku poplačujejo iz splošne razdelitvene mase. Prvi zato, ker imajo prednostno terjatev, drugi pa zato, ker imajo zavarovano terjatev. Gre torej za upnike, ki imajo pred drugimi upniki določeno prednost, ki se kaže bodisi v tem, da se poplačujejo iz splošne razdelitvene mase pred drugimi upniki; imajo torej prvi vrstni red pri poplačevanju terjatev iz splošne razdelitvene mase, bodisi v tem, da se poplačujejo pred drugimi upniki iz točno določenega premoženja, ki je predmet ločitvene pravice oziroma denarnega dobroimetja, doseženega z unovčenjem tega premoženja.

21. Vendar pa višje sodišče ne soglaša z zaključkom citirane odločbe in sicer, da takšen poseben položaj upnikov prednostnih terjatev ter ločitvenih upnikov narekuje tudi hitrejšo izvedbo postopka, v posledici tega pa tudi krajše ugovorne roke (za obe skupini upnikov) in je zato v danem primeru rok 15 dni (tudi) za ugovor zoper načrt prve razdelitvene posebne razdelitvene mase.

22. Višje sodišče meni, da načelo hitrosti ne more predstavljati razloga za sklepanje po podobnosti (kot je to storilo sodišče v Cst 20/2016), ker načelo hitrosti velja na splošno za celoten stečajni postopek (48. člen ZFPPIPP) in torej velja v primeru poplačila vseh terjatev. Zakonodajalec je namreč načelo hitrosti upošteval že pri splošnem pravilu, saj načelo hitrosti postopka zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja.

23. (Tudi zato) so po izrecnem pravilu, določenem v tretjem odstavku 121. člena ZFPPIPP, v stečajnem postopku vsi roki za procesna dejanja strank prekluzivni.

24. Ustavno sodišče je zapisalo, da določitev prekluzivnih rokov za vložitev pisne vloge v postopku sama po sebi ne pomeni nedopustne omejitve strankine pravice do izjave, saj služi pospešitvi sodnega postopka in pravni varnosti ter je kot taka praviloma ustavno sprejemljiva. Vendar pa mora dolžina prekluzivnih rokov jasno in nedvoumno izhajati iz zakona, saj ni dopustno, da bi bila zaradi ne dovolj jasne zakonske norme stranki dokončno odvzeta pravica do sodnega varstva oziroma pravica do izjave. Poudarilo je, da mora dolžina prekluzivnih rokov jasno in nedvoumno izhajati iz zakona (odločba Ustavnega sodišča RS Up-329/01 z dne 16. 5. 2002, 9. točka obrazložitve). Jasno in nedvoumno pa pomeni, da mora biti opredeljen en rok, v katerem lahko stranka vloži pravno sredstvo v konkretni zadevi (odločba Ustavnega sodišča RS Up-1051/11-10 z dne 4. 7. 2013).

25. Zavrženje ugovora pomeni zavrnitev obravnavanja in torej popolno odklonitev sodnega varstva. Že iz tega razloga terja odločitev o zavrženju posebno previdnost in v dvomu ozko razlago (VSL Cst 99/2016).

26. Določbe ZFPPIPP, ki se nanašajo na posebno razdelitveno maso, napotujejo na smiselno uporabo drugega odstavka 364. člena ZFPPIPP, ki pa določa dva različna roka. Že zaradi pravne varnosti je treba v takem primeru v odsotnosti izrecne drugačne zakonske določbe uporabiti daljši rok.

27. Višje sodišče ocenjuje, da v primeru obrazložitve višjega sodišča v zadevi VSL Cst 20/2016 gotovo ne gre za edino možno razlago zakona in meni, da je razlaga sporne zakonske določbe višjega sodišča v tej zadevi (ob upoštevanju citiranih odločb Ustavnega sodišča) skladna z Ustavo.

28. Sodišče prve stopnje je pritožnikov ugovor zavrglo kot prepoznega. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je pritožnik vložil ugovor po izteku 15-dnevnega roka. Kot je v odločbi Up-1051/11-10 zapisalo ustavno sodišče, je zavrženje ugovora lahko sporno z vidika pravice do izjave v postopku, kajti dolžniku je z možnostjo vložitve ugovora praviloma prvič dana možnost, da se sploh izjavi o zadevi pred sodiščem prve stopnje.

29. Rok, ki je določen po mesecih (en mesec), se konča s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je začel teči (tretji odstavek 111. člena ZPP). Pritožnik je ugovor (p.d. 86) vložil dne 22. 8. 2020, kar je, glede na objavo Načrta (p.d 78) dne 22. 7. 2020 in upoštevaje enomesečni rok za ugovor, pravočasno. Zaradi navedenega je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**V zvezi s pritožbo zoper sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase (Cst 388/2020)**

30. Ker je višje sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo upnikov ugovor, ne drži, da noben upnik ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje moralo obravnavati pritožnikov ugovor in ponovno odločiti o razdelitvi posebne razdelitvene mase.

31. Višje sodišče samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti navedenih pomanjkljivosti, saj dejstva, ki jih navaja pritožnik v pritožbi, do sedaj še niso bila obravnavana. V kolikor bi jih prvič obravnavalo višje sodišče, bi s tem nesorazmerno poseglo v ustavno pravico dolžnika do pravnega sredstva (prim. sklep VS RS Cp 32/2019). V položaju, ko vrnitev zadeve v ponovno sojenje že na prvi pogled ne pomeni kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa je razveljavitev izpodbijanega sklepa smotrna.

32. Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške (129. člen ZFPPIPP) Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.