Jedro

Pravila 301. člena ZFPPIPP ter 208. člena ZPP se ne izključujejo, marveč ob ustrezni razlagi sobivajo. V primeru, ko se pravdni postopek nanaša na ugotovitev lastninske pravice, se ta v primeru stečaja ene izmed strank nadaljuje po pravilu iz prvega odstavka 208. člena ZFPPIPP in to ne oziraje se na določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek 16. 04. 2011 nadaljuje.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi. Svojo pritožbo tožena stranka utemeljuje na dveh različnih tezah. Najprej nasprotuje razlagi prvega odstavka 208. člena ZPP (1). Trdi, da do prevzema postopka ni prišlo. Tožena stranka je namreč sodišče obvestila, da se bo do prevzema postopka opredelila, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Tu pa pritožba preide v drugo pritožbeno tezo, s katero nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje. Sklicuje se namreč na določbo 301. člena ZFPPIPP (2). Ta v drugem odstavku določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Pritožba meni, da se predmetni postopek ne more nadaljevati do poteka roka za objavo sklepa o preizkusu terjatev.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi se zastavlja vprašanje razmerja med (kasnejšo) določbo 301. člena ZFPPIPP ter (starejšo) določbo 208. člena ZPP.

6. Prva v drugem odstavku določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev. Prvi odstavek 208. člena ZPP pa vsebuje (tudi) pravilo, da se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek.

7. Vrhovno sodišče RS se je v zadevi II Ips 403/2010 že izreklo, da določba 301. člena ZFPPIPP ne derogira določbe 208. člena ZPP. Pojasnilo je tudi, na kakšen način obe določbi sobivata. Tako je pojasnilo, da določba drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP drugače kot ZPP določa le najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Dodalo je še, da ureditev po ZFPPIPP, ki predvideva upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka ter ga časovno zamejuje, ne more pomeniti, da sodišče pravdnega postopka ne more nadaljevati tudi brez upnikovega predloga (se pravi: po pravilu iz prvega odstavka 208. člena ZPP). Prepričljivo je utemeljilo, da bi se ob drugačni razlagi pravdni postopek lahko nikoli ne končal ter bi bil prekinjen za vekomaj.

8. Sodna praksa višjih sodišč nam nadalje pojasni (in tu je v celoti skladna s prej navedenimi razlogi VS RS), da prekinjenega postopka ni mogoče nadaljevati, dokler ni izpolnjen pogoj iz 301. člena ZFPPIPP (3). To torej pomeni, da lahko pravdno sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek, šele tedaj, ko je objavljen sklep o preizkusu terjatev.

9. Vendar pa je za obravnavano zadevo pomembno (in odločilno) še nekaj drugega, na kar pa pravilno opozarja odločba VSL, opr. št. II Cp 1635/2011. To pa je, da se 301. člen ZFPPIPP uporablja le tedaj, ko se pravda vodi glede kakšne terjatve v smislu 20. člena ZFPPIPP. V skladu s prej navedenim členom je terjatev: pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Če pa se tožbeni zahtevek v pravdi ne nanaša na takšno terjatev, potem ne po jezikovni in ne po namenski razlagi 301. člena ZFPPIPP pravila, ki jih ta člen vsebuje, ne pridejo v poštev. Po jezikovni razlagi ne zato, ker ne gre za uveljavitev terjatve; po namenski (teleološki) razlagi pa ne zato, ker načelo paritete upnikov (ki sicer narekuje vsebino stečajnega prava) pri ugotovitvenih zahtevkih (kakršen je tudi podlaga te pravde) ne igra nobene vloge.

10. V obravnavani zadevi tožeča stranka uveljavlja zahtevek za ugotovitev lastninske pravice. Ker tak zahtevek ne vsebuje terjatve iz 20. člena ZFPPIPP, na katere se nanaša tudi pravilo o nadaljevanju postopka (301. člen ZFPPIPP), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je postopek nadaljevalo zgolj ob pogojih prvega odstavka 208. člena ZPP, pravilna.

11. Pri tem pritožbeno sodišče pritožniku še odgovarja, da je zadosten pogoj že to, da sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj postopek prevzame. Ni potrebno, da bi ta ob tem podal izjavo, da ga prevzema. Nasprotno: stečajni upravitelj se prevzemu postopka sploh ne more in ne sme upreti.

12. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Procesno pooblastilo za takšno odločitev je podano v 2. točki 365. člena ZPP.

(1) Zakon o pravdnem postopku – uradno prečiščeno besedilo (Ur. l. RS, št. 73/2007) ter kasnejše spremembe.

(2) Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007).

(3) Glej odločbo VSL, opr. št. II Cp 2131/2011 ter VSL I Cpg 530/2011.