Jedro

Namen izvršilnega postopka je, da pride upnik do poplačila svoje terjatve brez nepotrebnega odlašanja. Namen določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ je zato v tem, da se izvršba ne zavlačuje, ker je upnik odlašal s priglasitvijo stroškov, zato jih mora priglasiti takoj, ko je to mogoče, oz. v skrajnem roku 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Če upnik ne ravna po tej določbi, se stroški ne priznajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo upnikov predlog za povrnitev izvršilnih stroškov, ki ga je vložil 21.6.2007. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče zaključilo, da je upnik te stroške priglasil prepozno, saj jih ni priglasil takoj, ko so ti stroški nastali, ampak šele v roku 30 dni od ustavitve izvršbe. Sodišče se je pri tem oprlo na določbo člena 38/VII ZIZ.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil, uveljavlja pa vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Sodišču očita, da je napačno zaključilo, da stroškov ni priglasil pravočasno. Sklep o ustavitvi izvršbe je prejel šele 8.6.2007, predlog za povrnitev izvršilnih stroškov pa je vložil 21.6.2006 (prav 2007), torej v roku 30 dni po pravnomočno ustavljenem izvršilnem postopku. Zato je sodišče zmotno uporabilo določbo VII. odst. 38. čl. ZIZ, saj je stroške priglasil v 30 dneh po ustavitvi postopka in ni z ničemer zavlačeval postopka. Sicer pa sodišče tudi ni odločilo o vseh stroških in ni v celoti upoštevalo napotkov višjega sodišča. Moralo bi odločiti tudi o njegovih pritožbenih stroških v tej izvršilni zadevi in sicer glede na dosežen uspeh. Absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka pa vidi v tem, ker v sklepu naj ne bi bili navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, sodišče pa ni obrazložilo zakaj, kljub njegovemu uspehu s pritožbo, o stroških pritožbe z dne 15.10.2007 ni odločilo. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep razveljavi in da se mu priznajo vsi stroški, ki jih je priglasil kot tudi nadaljnji izvršilni stroški ter se naložijo v plačilo dolžniku. Zahteva tudi povrnitev stroškov te pritožbe: za sestavo pritožbe 300 točk, za obvestilo stranki 20 točk, za takso po odmeri sodišča, 4,17 EUR izdatkov za stranko z 20 % DDV.

Pritožba ni utemeljena.

Namen izvršilnega postopka je, da pride upnik do poplačila svoje terjatve brez nepotrebnega odlašanja. Namen določbe VII. odst. 38. čl. ZIZ je zato v tem, da se izvršba ne zavlačuje ker je upnik odlašal z priglasitvijo stroškov. Zato mora upnik priglasiti stroške takoj, ko je to mogoče, skrajni rok za priglasitev stroškov pa je 30 dni po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oz. zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Če upnik ne ravna po tej določbi se stroški ne priznajo.

Iz upnikovega stroškovnika izhaja, da je priglasil stroške z vlogo z dne 21.6.2007. Zahteval je povrnitev stroškov za sestavo različnih krajših dopisov sodišču, ki jih je posredoval: 18.9.2006, 3.7.2006, 24.4.2007, 6.12.2006, 2.3.2006 in stroškov za krajša obvestila stranki in sicer z datumi: 4.5.2007, 13.7.2006, 6.12.2006, 28.4.2006, 22.2.2006 in 7.12.2005. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi moral upnik te stroške priglasiti v vsaki vlogi posebej in sicer takoj ko so mu bili znani, kot tudi na podlagi tega pravilno zaključilo, da so priglašeni prepozno. Sodišče sicer ni dokazno ocenjevalo stroškovnika, vendar pa tudi če bi ga, bi moralo ugotoviti, da upnik ni z ničemer izkazal stroškov obvestila strank, za katere je zahteval povrnitev po 20 točk. Zaključki sodišča prve stopnje o tem, da je narava priglašenih stroškov takšna, da so bili znani takoj, so pravilni. Sodišče prve stopnje je v tem delu pravilno uporabilo določbo VII. odst. 38. čl. ZIZ, zato pritožba ni utemeljena in jo je bilo potrebno zavrniti.

Tudi niso utemeljeni pritožbeni očitki upnika, da sodišče ni odločalo o vseh stroških postopka, saj upnik ni bil upravičen do teh stroškov, zato tudi njegova pritožba ni bila utemeljena, kljub temu, da je bil sklep sodišča razveljavljen iz drugih razlogov.

Sodišče prve stopnje je tako popolno in pravilno ugotovilo vse pravno pomembne okoliščine, sklep sodišča prve stopnje je obrazložen in zato absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP ni podana, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka.