Jedro

Dolžnik ni postavil dovolj določnih trditev, s katerimi bi izpodbijal sklep o izvršbi, saj ni navedel, kdaj in s kom se je dogovoril za zamik plačil ter kdaj naj bi potekel rok za plačilo po zatrjevanem dogovoru. Za svoje trditve o zamiku plačil tudi ni predložil nobenih relevantnih dokazov, zato dolžnik ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 26.388,90 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je bil z upnikom dogovorjen zamik plačil, zato ni pravne podlage za zaračunavanje zamudnih obresti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni obrazložen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva. Če dolžnik zgoraj navedenim zahtevam ne zadosti, se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Omenjeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni postavil dovolj določnih trditev, s katerimi bi izpodbijal sklep o izvršbi, saj sploh ni navedel, kdaj in s kom se je dogovoril za zamik plačil ter kdaj naj bi potekel rok za plačilo po zatrjevanem dogovoru. Prav tako dolžnik za svoje trditve o zamiku plačil ni predložil nobenih relevantnih dokazov. Ugovoru je priložil samo listine, ki jih je prejel od sodišča - predlog za izvršbo, sklep o izvršbi in upnikove obračune obresti (priloge B1-B4), iz navedenih listin pa ne izhaja nikakršen dogovor o zamiku plačila. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni obrazložil svojega ugovora v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ, čeprav je bil s pravnim poukom na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost izrecno opozorjen. Zato se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti v skladu z določbami 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.