Jedro

Za postopek redne (notranje) likvidacije zasebnega zavoda je treba smiselno, to je v skladu z namenom zasebnega zavoda, uporabiti določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe.

V konkretnem primeru je pri spremembi zastopnika predlagan vpis, da se dosedanji direktor imenuje za likvidacijskega upravitelja. To pomeni, da je v skladu s 3. točko prvega odstavka 29. člena Uredbe treba vpisati samo spremembo tipa zastopnika (to je likvidator ali likvidacijski upravitelj). Ker je bil podpis dosedanjega direktorja zavoda že overjen, in ker ta v bistvenem nastopa v istem svojstvu kot doslej, pri spremembi le tipa zastopnika, pri čemer gre za isto osebo, ni treba, da je podpis osebe na izjavi z vsebino navedeno v prvem odstavku 5. člena Uredbe overjen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep istega sodišča opr. št. Srg 2020/4391 z dne 28. 2. 2020 se razveljavita in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Predlagatelj je po likvidacijskem upravitelju pri subjektu vpisa v sodnem registru, predlagal vpis spremembe podatkov in sicer sklepa o (redni) likvidaciji zavoda ter vpis likvidacijskega upravitelja. K predlogu je priložil čistopis sklepa o likvidaciji zavoda z dne 9. 12. 2019 (A1) in izjavo likvidacijskega upravitelja z dne 15. 1. 2020 (A2). Z odredbo o dopolnitvi predloga je sodišče predlagatelju naložilo, naj dopolni predlog za vpis spremembe v sodni register tako, da predloži (1) izpolnjen obrazec spremembe - list 3 tudi za zastopnico S. P. (datum prenehanja pooblastila za zastopanje - 9. 12. 2019), (2) dodatni list (skupščinski sklepi) in navede datum sklepa ter povzetek vsebine sklepov o likvidaciji v skladu s 405. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) zaradi javne objave le tega, (3) izjavo likvidacijskega upravitelja z njegovim soglasjem k imenovanju in overjenim podpisom (v nadaljevanju: Izjava) v skladu s 5. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba).

2. Predlagatelj je odredbi sodišča sledil le glede zastopnice S. P. Ostalih zahtev iz odredbe ni izpolnil. Sodišču ni predložil skupščinskih sklepov in nove Izjave likvidacijskega upravitelja. Skliceval se je na posebne določbe Zakona o zavodih (ZZ), ki se glede vpisa sklepa o likvidaciji zavoda uporabljajo le smiselno. Pojasnil je, da zavod po ZZ nima skupščine in naj zato sodišče le vpiše sklep o likvidaciji začetka zavoda v register in bo že s tem javnosti zagotovljen podatek, da je zavod v postopku likvidacije. Kar se tiče overjenega podpisa na izjavi likvidacijskega upravitelja pa je navedel, da je prišlo le do spremembe tipa zastopnika, ker je ista oseba, to je dosedanji direktor prenehala biti direktor zavoda in je postala likvidacijski upravitelj. Zato ni prišlo do vpisa novega zastopnika, ki bi šele moral podati izjavo z overjenim podpisom na podlagi 5. člena Uredbe. Namen te določbe je namreč v tem, da se preveri ali je neka oseba res soglašala s tem, da na novo postane zastopnik pravne osebe. Overitev podpisa bi za predlagatelja predstavljala le dodatne administrativne stroške.

3. Registrsko sodišče je, po samostojni sodniški pomočnici, zavrglo predlog za vpis spremembe pri subjektu vpisa v skladu s prvim odstavkom 30. člena ZSReg. Obrazložilo je, da predlagatelj predlogu ni priložil Izjave z overjenim podpisom likvidacijskega upravitelja v skladu s 1. točko prvega odstavka 5. člena v zvezi z drugim odstavkom 5. člena Uredbe.

4. V pritožbi zoper sklep sodišča o zavrženju predloga, je predlagatelj ponovil svoje stališče iz vloge, v kateri je odgovoril na odredbo sodišča. Glede zahteve sodišča naj predloži Izjavo z overjenim podpisom je še pojasnil, da registrsko sodišče že ima overjeni podpis likvidacijskega upravitelja, ker je ta še kot direktor overil svoj podpis, ob prvem vpisu kot zastopnik predlagatelja v sodni register. Izjavo pa je kot likvidacijski upravitelj v skladu s 5. členom Uredbe že priložil k predlogu za vpis sprememb v sodni register.

5. Registrsko sodišče je pritožbo predlagatelja zavrnilo in izpodbijani sklep (o zavrženju predloga) potrdilo. Bistveni razlogi registrskega sodišča so, da je tudi pri postopku likvidacije zavoda treba uporabiti tretji odstavek 405. člena ZGD-1, ki določa, da organ, ki sprejme sklep o likvidaciji, pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v sodni register. Hkrati je treba uporabiti tudi 5. člen Uredbe, in predlogu za vpis zastopnika priložiti soglasje za imenovanje, pri delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo, tudi izjavo, da ni zadržkov za njeno imenovanje iz drugega odstavka 255. člena ZGD-1, ter da mora biti podpis osebe na izjavi iz prvega odstavka 5. člena Uredbe overjen.

6. Registrsko sodišče ni sledilo razlagi predlagatelja, da ni prišlo do spremembe zastopnika in da že razpolaga z že overjenim podpisom predlagatelja oziroma likvidacijskega upravitelja. Zavzelo je stališče, da mora tudi v konkretnem primeru, čeprav ostane ista oseba, ki je bila prej zastopnik, sedaj likvidacijski upravitelj, priložiti overitev podpisa njegove izjave. Takšna je namreč praksa registrskega sodišča. **Pritožbeni postopek**

7. Predlagatelj se je zoper sklep pravočasno pritožil in je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje, ki naj vpiše spremembe v sodni register. V bistvenih pritožbenih razlogih je predlagatelj ponovil svoje stališče iz pritožbe zoper sklep o zavrženju predloga.

**Odločitev sodišča druge stopnje**

8. Pritožba je utemeljena.

**Uporaba materialnega prava**

9. Z ZZ se ureja statusna vprašanja zavodov (prvi odstavek 1. člena ZZ). Med drugim zavod preneha, če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katere je bil zavod ustanovljen (3. alineja prvega odstavka 54. člena ZZ). V primeru iz 3. alineje prvega odstavka 54. člena ZZ se opravi postopek likvidacije zavoda v skladu z zakonom. Zakon, ki ga je treba uporabiti je tisti, ureja postopek redne ali prisilne likvidacije.

10. V teoriji je bilo že zavzeto stališče, da sta namen redne in namen prisilne likvidacije dejansko identična: poplačilo vseh obveznosti pravne osebe, torej upnikov, razdelitev ostanka premoženja članom pravne osebe in izbris pravne osebe iz sodnega registra. V času odločanja se za postopek prisilne likvidacije uporablja 419. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta za postopek prisilne likvidacije izrecno ureja, da se pravila prisilne likvidacije uporabljajo le tedaj, kadar zakon določa, da likvidacijo izvede sodišče. Takšne določbe pa ZZ nima.1

11. Z vprašanjem razmerja med prostovoljno in sodno likvidacijo v zavodu se je sodišče ukvarjalo v starejši sodni praksi, pri čemer gre le za eno odločbo.2 V tej odločbi je bil upoštevan v času odločanja veljavni tretji odstavek 1. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Sodni postopek prisilne likvidacije se je vedno opravil, kadar je zakon določal izvedbo likvidacije „v skladu z zakonom,“ pa pri tem ni določil, kdo postopek izvede. Take določbe pa kot je bilo že pojasnjeno veljavni ZFPPIPP nima.

12. Zaradi izrazite podnormiranosti ZZ, na kar je bilo že večkrat opozorjeno v sodni praksi,3 je treba zapolniti pravno praznino in na podlagi prvega odstavka 6. člena ZZ za postopek redne (notranje) likvidacije smiselno, to je v skladu z namenom zasebnega zavoda, uporabiti določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe.

**Konkretni primer**

13. Edina ustanoviteljica zasebnega zavoda, A. P., je na podlagi 3. alineje 54. člena ZZ ob smiselni uporabi druge alineje prvega odstavka 402. člena in 405. člena ZGD-1 sprejela sklep o likvidaciji zavoda. V skladu s 410. člena ZGD-1 pa je likvidacijski upravitelj J. R. soglašal z imenovanjem za likvidacijskega upravitelja in zastopnika zavoda ter izjavil, da bo vestno in pošteno opravljal vse naloge v zvezi z likvidacijo tega zavoda. S tem je likvidacijski upravitelj pridobil pooblastila, določena v 412. in v naslednjih členih ZGD-1. Njegova vloga v bistvenem ni drugačna od dosedanje vloge zakonitega zastopnika. Drugačen je le končni rezultat njegovega dela, to je prenehanje in izbris družbe iz sodnega registra.

14. V 9. poglavju Uredbe so določena pravila v zvezi z zavodom. V Uredbi ni določb o prenehanju zavoda. Zato je treba na podlagi 138. člena Uredbe smiselno uporabiti pravila o delniški družbi. Vpise pri redni (prostovoljni) likvidaciji določa za delniško družbo 29. člen Uredbe (predlog za vpis začetka redne likvidacije), 30. člen (predlog za vpis zaključka redne likvidacije) in 31. člen (predlog za izbris vpisa začetka redne likvidacije).

15. V predlogu za vpis začetka redne likvidacije je treba za zavod uporabiti smiselno določbe ZZ in sicer je treba predlogu za vpis sprememb priložiti sklep edine ustanoviteljice zavoda o začetku redne likvidacije (smiselno 1. točka prvega odstavka 29. člena Uredbe). Pri firmi zavoda se vpiše začetek redne likvidacije (2. točka prvega odstavka 29. člena Uredbe). V konkretnem primeru je pri spremembi zastopnika predlagan vpis, da se dosedanji direktor imenuje za likvidacijskega upravitelja. To pomeni, da je v skladu s 3. točko prvega odstavka 29. člena Uredbe treba vpisati samo spremembo tipa zastopnika (to je likvidator ali likvidacijski upravitelj). Ker je bil podpis dosedanjega direktorja zavoda že overjen, ki v bistvenem nastopa v istem svojstvu kot doslej, pri spremembi le tipa zastopnika, pri čemer gre za isto osebo, ni treba, da je podpis osebe na izjavi z vsebino navedeno v prvem odstavku 5. člena Uredbe overjen.

16. Položaj likvidacijskega upravitelja kot organa postopka je posebej določen v 408. do 424. členu ZGD-1. Predlagatelj je predlagal, da se dosedanjega direktorja imenuje za likvidacijskega upravitelja. Izjava (A2 z dne 15. 1. 2020) pa je izdelana povsem v skladu s 410. členom ZGD-1. Drži, da ZGD-1 ne določa obvezne overitve podpisa na izjavi. Vendar slednje samo po sebi ne pomeni, da drug predpis tega ne bi smel zahtevati.

17. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje pomen overitve podpisa osebe. Overjanje podpisov je določeno v 64. členu Zakona o notariatu (ZN). Pomen overitve podpisa je v tem, da notar potrdi, da je listino res podpisala določena oseba. Ker je že dosedanji direktor zavoda, ko je bil imenovan za direktorja moral overiti podpis Izjave po 1. točki prvega odstavka 5. člena Uredbe, ni podlage, da bi moral z overitvijo podpisa ponovno potrditi, da je listino (sedaj v isti osebi soglasje za imenovanje za likvidacijskega upravitelja) res podpisal. Enako velja tudi za upravno overitev lastnoročnih podpisov v skladu z 2. točko tretjega odstavka in četrtim odstavkom 2. člena Uredbe.4

18. Registrsko sodišče je zaradi po oceni sodišča druge stopnje zmotne uporabe materialnega prava, to je 410. člena ZGD-1 in 1. točke prvega odstavka ter drugega odstavka 5. člena Uredbe napačno pozvalo predlagatelja, da mora k predlogu predložiti še overjeno izjavo oziroma overjen podpis na izjavi. Zato je napačen sklep o zavrženju predloga za vpis in posledično tudi odločitev o zavrnitvi pritožbe zoper navedeni sklep registrskega sodišča. Registrsko sodišče glede na pojasnjeni tek postopka, ni opravilo vsebinske presoje o predlogu za vpis spremembe podatkov v sodni register v skladu s 34. členom ZSReg.

19. Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in razveljavilo sklep registrskega sodišča ter vrnilo zadevo temu v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg). V novem odločanju naj registrsko sodišče prouči materialnopravne določbe ZZ, ZGD-1, ZSReg in Uredbe, na katere je opozorilo sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi. Na podlagi navedenih določb naj o predlogu predlagatelja ponovno odloči. 1 Več glej Novak Krajšek, Darja. Postopek in pravne posledice prenehanja pravdnih oseb za likvidacijo in brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 2, leto 2011, stran 238. 2 VSK sklep Cpg 227/2007, 20. 9. 2007. 3 VS RS sklep II Ips 338/2017, 30. 8. 2018. 4 Prvi odstavek 178. člena Zakona o splošnem upravnem postopku določa, da je upravna overitev lastnoročnega podpisa potrditev njegove pristnosti. Overitev prepisa ali kopije pa potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije za izvirno listino.