Jedro

Predmet denacionalizacije je lahko samo premoženje, ki je na način, določen v ZDen, prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino (8. člen ZDen). Zato ne more biti predmet denacionalizacije premoženje, ki je bilo v smislu 4. člena Zakona o zaplembi in izvrševanju zaplembe izvzeto od zaplembe in puščeno obsojenki in njeni posvojenki.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1115/99-14 z dne 19.10.2000 se tako spremeni, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, L., z dne 29.5.1999 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 29.5.1999. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote P. z dne 3.11.1998, s katero je bilo odločeno, da A.L. pripada odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe v višini 1.062,15 USD, za podržavljeni delež 1/4 premičnin, ki so bile v zaplembnem postopku dodeljene H.S. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje zavrača tožbeni ugovor, da premičnine v navedenem deležu niso bile podržavljene na način, ki po določbah Zakona o denacionalizaciji (ZDen) omogoča denacionalizacijo. Tožena stranka namreč ugotavlja, to pa izhaja tudi iz upravnih spisov, da je bila A.L. s sodbo Okrajnega sodišča v Šoštanju, opr. št. K 6/50-9, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Kž 122/50, obsojena na kazen odvzema prostosti in zaplembe celotnega premoženja, po podržavljenju premoženja pa so bile zaplenjene premičnine v deležu do 1/2 s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru - okolica, št. J 160/50 z dne 22.7.1950 dodeljene v last H.S., torej so bile dane v last fizični osebi. Glede na navedeno in glede na določbo 8. člena Zakona o zaplembi premoženja in izvrševanju zaplembe (ZZIIZ, Uradni list FLRJ, št. 61/46 in 74/46), po kateri je z dnem pravnomočnosti odločbe o zaplembi država pridobila lastninsko pravico na zaplenjenem premoženju, sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da so bile premičnine podržavljene po predpisu, ki je v 19. točki 3. člena ZDen naveden kot podlaga za denacionalizacijo.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je bilo premoženje, ki je predmet denacionalizacije, sicer res podržavljeno na podlagi odločbe o zaplembi. Ker pa je bilo kasneje iz zaplembe izvzeto in prepuščeno upravičenki A.L. in njeni posvojenki H.S., vsaki do 1/2, za denacionalizacijo ni podlage. Predlaga, da sodišče sodbo razveljavi.

Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa vlaga pritožbo zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da so bile zaplenjene premičnine s sklepom Okrajnega sodišča Maribor - okolica izvzete iz zaplembe in prepuščene obsojenki in H.S., vsaki do 1/2. Napačno je stališče tožene stranke, s katerim soglaša tudi prvostopno sodišče, da je bilo premoženje podržavljeno s pravnomočnostjo sodne odločbe o zaplembi in da ga je H.S. pridobila na originalen način iz državne lastnine. Zaplembnega postopka ni mogoče razdeliti na posamezne faze, ampak ga je potrebno obravnavati kot celoto. Zakon o zaplembi in izvrševanju zaplembe je v 4. členu določal, katere stvari so izvzete iz zaplembe. S sodnim sklepom je bilo zgolj natančno navedeno, katere so stvari, ki ustrezajo tej zakonski določbi, to je, katere so stvari, ki niso zaplenjene. Zakonski tekst "se izvzame iz zaplembe" lahko pomeni le to, da stvari, ki ustrezajo kriterijem iz 4. člena ZZIIZ niso bile zaplenjene. Na pravilnost take gramatikalne razlage kaže tudi določba 3. odstavka 4. člena, ki določa, da se obsojencu premoženje pusti v lasti. Če bi bilo vse premoženje najprej zaplenjeno, bi moral zakon uporabiti dikcijo, da se obsojencu dodeli določeno premoženje (npr. iz državne lastnine). Glede na navedeno, A.L. premoženje sploh ni bilo zaplenjeno, zato niso izpolnjeni pogoji za denacionalizacijo iz 1. odstavka 2. člena in 2. odstavka 8. člena ZDen. Predlaga, da pritožbeno sodišče tožbi ugodi in samo odloči o zadevi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek.

A.L. kot prizadeta stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbi sta utemeljeni.

V obravnavanem primeru je sporno ali so bile premičnine, ki so predmet denacionalizacije, podržavljene na podlagi Zakona o zaplembi in o izvrševanju zaplembe, ki je v 19. točki 3. člena ZDen naveden kot podlaga za denacionalizacijo. Medtem ko sodišče prve stopnje in tožena stranka ugotavljata, da so bile premičnine A.L. zaplenjene na podlagi ZZIIZ, pritožnika temu ugovarjata. Podlaga za tako ugotovitev so, po presoji sodišča prve stopnje, listine v upravnih spisih, in sicer, sodba Okrajnega sodišča v Šoštanju, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Kž 122/50 ter sklep Okrajnega sodišča v Mariboru - okolica, št. J 160/50. Po presoji pritožbenega sodišča za tako ugotovitev v navedenih listinah ni podlage. Iz navedenih listin namreč izhaja, da je bila A.L. s pravnomočno sodbo obsojena na kazen odvzema prostosti in zaplembe vsega premoženja, da pa zaplemba premoženja ni bila izvšena, ker je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru - okolica, št. J 160/50 vse nepremično in premično premoženje izvzeto iz zaplembe in prepuščeno A.L. in njeni nedol. posvojenki H.S., kar vse ugotavlja tudi sodišče v izpodbijani sodbi. Zato je napačna presoja sodišča prve stopnje, da je lastninsko pravico na spornih premičninah pridobila država in jih je po podržavljenju s sklepom sodišča dodelila v last H.S. Podlaga za tako presojo ne more biti 8. člen ZZIIZ, v katerem je bilo določeno, kdaj zaplenjeno premoženje preide na državo. Ker je bilo sporno premoženje v smislu 4. člena ZZIIZ izvzeto od zaplembe in puščeno obsojenki in njeni posvojenki, ni podlage za stališče, da je bilo to premoženje podržavljeno s pravnomočnostjo sodbe, s katero je bila izrečena kazen zaplembe. Predmet denacionalizacije pa je lahko samo premoženje, ki je na način, določen v ZDen, prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino (8. člen ZDen), to pa v tem primeru ni.

Ker je glede na navedeno sodišče prve stopnje zmotno presodilo listine, na katere je oprlo odločitev, in v posledici tega zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.