Jedro

Za presojo predmetne zadeve v zvezi z izpodbojno tožbo je odločilno le vprašanje izpolnjenosti enomesečnega subjektivnega roka za uvedbo obnove, s katerim se prvostopenjsko sodišče sploh ni ukvarjalo.

Pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe se domneva. Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti ni dopustno ugotavljati. Iz takšnega razloga tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, da bi jo bilo mogoče ob neizkazani pravni koristi zavreči na podlagi 274. člena ZPP, kot je nezakonito postopano z izpodbijanim sklepom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo dne 5. 5. 2021 vloženo tožbo zoper odločbo št. ... z dne 30. 3. 2021 in sklep št. ... z dne 5. 11. 2020 s katerim je izrečeno, da se po uradni dolžnosti obnovi postopek v zvezi z odločbo z dne 12. 3. 2019 (I. tč. izreka), ter sklenilo, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka). Tožbo je zavrglo na podlagi 1. odst. 274. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), ker je zanjo odpadel pravni interes.

2. Sklep izpodbija tožnik zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilno uporabljenega materialnega prava, s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

S tožbo in pripravljalno vlogo je izkazal, da je Zavod RS za zaposlovanje zamudil 30-dnevni rok za obnovo postopka po uradni dolžnosti, saj ni upošteval, da mu je sam po e-pošti že 9. 9. 2020 posredoval pravnomočno sodbo in sklep Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Pd 28/2020 z dne 17. 8. 2020, s katerim je bil med drugim reintegriran v delovno razmerje. Postopek je pričel na podlagi obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in na tej podlagi dne 5. 11. 2020 izdal nezakoniti sklep o obnovi postopka, ter dne 30. 3. 2021 tudi nezakonito zavrnil pritožbo.

Sodišče se do pravno odločilnih dejstev sploh ni opredeljevalo, temveč je na podlagi listin iz sodnega spisa zadevo presojalo v zvezi z odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 15. 4. 2021, čeprav slednja ni predmet tega sodno socialnega spora, temveč še odprte zadeve V Ps 1413/2021. Nepravilno zaključuje, da prvostopenjske odločbe z dne 15. 4. 2021 ni izpodbijal v celoti, temveč le 3. tč. izreka, zato naj bi 1. in 2. tč. izreka o odpravi odločbe z dne 12. 3. 2019 o priznani pravici do nadomestila za brezposelnost postala pravnomočna. Ne glede na zapis na glavni obravnavi 5. 5. 2022, na katerega je že naslednji dan posredoval pisne pripombe, ki jih sodišče v pisnem odpravku ni upoštevalo, je dejansko stanje napačno ugotovljeno in tudi bistveno kršena pravila postopka.

Pravni interes za tožbo še vedno obstaja. Odprava sklepa z dne 5. 11. 2020 in odločbe z dne 30. 3. 2021 bi bila zanj pravno koristna, saj bi vplivala na odločitev v še odprtem socialnem sporu V Ps 1413/2021. Vztraja, da odločba z dne 15. 4. 2021 ne more sanirati nezakonitosti izpodbijane odločbe z dne 30. 3. 2021 in sklepa z dne 5. 11. 2020, izdanega v nasprotju s prisilnimi predpisi po pretečenem 30-dnevnem roku. Odločba, ki jo je Zavod RS za zaposlovanje izdal v ločenem postopku in se izpodbija v ločenem sodno socialnem sporu ne more in ne sme sanirati nezakonitosti procesne odločitve v tem sodno socialnem sporu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov navedenih v pritožbi in v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo tudi na bistvene kršitve postopka in pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je zaradi pomanjkljivosti postopka ostalo vprašanje izpolnitve subjektivnega roka za obnovo postopka po uradni dolžnosti nerazčiščeno, čeprav je to sporno dejstvo odločilnega pomena za razsojo zadeve. V zadevi tožbe ni mogoče zakonito zavreči zaradi domnevno pravnomočnega dela odločbe z dne 15. 4. 2021, ki sploh ni predmet tega sodno socialnega spora.

5. V obravnavani zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo z dne 30. 3. 2021 o zavrnjeni pritožbi zoper sklep z dne 5. 11. 2020. S slednjim je izrečeno, da se po uradni dolžnosti obnovi postopek o priznani pravici do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, zaključen z dokončno odločbo z dne 12. 3. 2019 zaradi vzpostavitve obveznega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe opr. št. Pd 28/2020 z dne 17. 8. 2020. Iz utemeljitve dokončne odločbe izhaja, da je bil prvostopenjski organ s pravnomočno sodbo seznanjen 30. 10. 2020 s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in ne 9. 9. 2020, ko jo je poslal zavarovanec (v sodnem postopku tožnik) brez klavzule pravnomočnosti, ki je bila potrjena šele 11. 9. 2020. 6. Obnovitveni postopek, končan s pravnomočno odločbo je po Zakonu o splošnem upravnem postopku2 (ZUP) med drugim po uradni dolžnosti mogoče uvesti, če se zve za nova dejstva ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenim pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila dejstva oz. dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (1. tč. 1. odst. 260. člena ZUP). Izredno pravno sredstvo je mogoče zakonito uvesti le ob obstoju vsaj enega od zakonsko določenih obnovitvenih razlogov in če je uveden v predpisanem subjektivnem in objektivnem roku. Glede na 1. tč. 1. odst. 263. člena ZUP iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP le v enem mesecu od dneva, ko je bilo mogoče uporabiti novo dejstvo ali dokaz.

Za presojo predmetne zadeve v zvezi z izpodbojno tožbo je odločilno le vprašanje izpolnjenosti enomesečnega subjektivnega roka za uvedbo obnove, s katerim se prvostopenjsko sodišče sploh ni ukvarjalo. Neutemeljeno se je sklicevalo na sodbo Psp 195/2018, ki z obravnavano zadevo sploh ni primerljiva.3

7. Izpodbojne tožbe zoper odločbo z dne 30. 3. 2021 v zvezi s sklepom z dne 5. 11. 2020 o obnovi upravnega postopka, končanega z odločbo z dne 12. 3. 2019 o priznani pravici do denarnega nadomestila za brezposelnost od 1. 3. 2019 do 31. 3. 2021 sodišče prve stopnje v okoliščinah obravnavanega primera ni moglo zakonito zavreči. V sodni praksi je bilo že večkrat opozorjeno na 157. člen Ustave RS4 (Ustava), ki določa, da o zakonitosti dokončnih posamičnih upravnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznika, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, če zato ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo.

8. Za pravice iz sistema socialne varnosti, kar velja tudi za pravice iz obveznega zavarovanja za brezposelnost, je sodno varstvo zagotovljeno v sodno socialnem sporu na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1). Po 1. odst. 63. člena ZDSS-1 je socialni spor dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku. Spor ni dopusten le, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper odločbo te ni vložila ali jo je vložila prepozno. Glede na 72. člen ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

Citirane določbe ZDSS-1 je mogoče pravilno interpretirati in uporabljati le v skladu z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva zoper posamične upravne akte. _Pravni interes_ za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe _se domneva!_ Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti ni dopustno ugotavljati. Iz takšnega razloga tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, da bi jo bilo mogoče ob neizkazani pravni koristi zavreči na podlagi 274. člena ZPP, kot je nezakonito postopano z izpodbijanim sklepom.

9. Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi tožnika ugoditi, sklep o zavrženi tožbi na temelju 3. odst. 365. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Ker je podana procesna predpostavka za vsebinsko presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane drugostopenjske odločbe z dne 30. 3. 2021 v zvezi s sklepom o uvedbi obnove postopka z dne 5. 11. 2020, bo v ponovljenem sojenju potrebno o tožbenem zahtevku razsoditi meritorno. Torej po vsebini. Tedaj bo potrebno ponovno odločati o stroških postopka, nastalih pred prvostopenjskim sodiščem in priglašenih pritožbenih stroških, ki so v skladu s 3. odst. 165. člena ZPP pridržani za končno sodno odločbo.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 3 V zadevi Psp 195/2018 je šlo za izpodbojno tožbo zoper _začasno upravno odločbo_ o odmeri pokojnine, ki je bila pred zaključkom sodnega postopka nadomeščena z že _pravnomočno končno odmerno odločbo._ 4 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.