Jedro

Novejša sodna praksa stoji na stališču, da 143. člen ZD, ki ureja institut ločitve zapuščine, ne določa pogoja prezadolženosti. Zato bi upoštevanje tega pogoja pomenilo nedopustno preširoko razlago te določbe.

Okoliščina, da naj bi bili pri zapustničini nepremičnini vknjiženi hipoteki v korist ločitvenih upnikov, slednjima ne jemlje pravnega interesa za vložitev predloga za ločitev zapuščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 7. 2019: - ugotovilo, da v zapuščino sodi nepremičnina parc. št. *130 k.o. 0000 ..., do 88/200 (točka I izreka) in da sta zakonita dedna upravičenca zapustničin vdovec J. T., EMŠO ..., in zapustničin sin M. T., EMŠO ..., vsak do 1/2 zapuščine (točka II izreka), - ugotovilo, da sta upnika C. F. in V. F. predlagala ločitev zapuščine od premoženja dedičev zaradi izterjave 43.935,50 EUR s pp (točka III izreka), - odločilo, da se zapuščina loči od premoženja dedičev (točka IV izreka), - za skrbnika ločeni zapuščini določilo M. T., EMŠO ... (točka V izreka), - ugotovilo, da sta pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu v teku izvršilni postopek In 91/2015 in I 354/2016, katerega upnika sta C. F. in V. F., dolžnica pa zapustnica, zaradi izterjave 43.935,50 EUR s pp, in da se bo slednji nadaljeval na premoženje, parc. št. *130 k.o. 0000 ..., do 88/200, ki se loči od premoženja dedičev (točka VI izreka), - na podlagi ugotovitve, da upnikova terjatev znaša 43.935,50EUR s pp, vrednost zapuščine pa po podatkih GURS 20.023,08 EUR, in da ne bo zadostovala za poplačilo upnikove terjatve, zapuščinski postopek ustavilo (točka VII izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje zakoniti dedič M. T., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga spremeni tako, da predlog upnikov za ločitev zapuščine od premoženja dedičev zavrže oziroma zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Namen ločitve zapuščine od premoženja dedičev je varstvo zapustnikovih upnikov pred upniki prezadolženih dedičev. Izkazan mora biti verjeten obstoj terjatve proti zapustniku in pogoj, da bi bili dediči prezadolženi (sklicuje se na sklep I Cp 2909/2014). Za zakonitega dediča sta sporna tako višina terjatve, ki je dejansko bistveno nižja od s strani upnikov zatrjevane, kot tudi neizkazanost drugega pogoja, to je, da bi bili dediči po pokojni A. T. prezadolženi. Upnika sta predlagala ločitev zapuščine dne 10. 5. 2017, pri čemer sta v predlogu zatrjevala, da jima zapustnica dolguje med drugim tudi znesek 43.935,70 EUR z obrestmi ter stroški, in sicer na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. In 91/2015 z dne 17. 9. 2015. Dejansko pa zapustnica upnikoma ne dolguje več glavnice v omenjeni višini, temveč kvečjemu obresti in stroške. Upnika sta namreč tekom postopka zamolčala, da jima je bila glavnica poplačana na podlagi izvensodne poravnave, sklenjene dne 1. 2. 2018 z A. B. in B. M. Zakoniti dedič ne razpolaga s podpisanim izvodom te izvensodne poravnave, pričakuje pa, da bosta upnika sklenitev te poravnave in poplačilo glavnice priznala. Poleg tega upnika v predlogu za ločitev zapuščine nista niti zatrjevala, da so dediči prezadolženi, kar pomeni, da tudi drugi pogoj ni izkazan. Predvsem pa zakoniti dedič meni, da upnika sploh nimata pravnega interesa za ločitev zapuščine od premoženja dedičev. Iz njunih navedb v predlogu za ločitev zapuščine izhaja, da sta bila zaradi izterjave obeh terjatev že sprožena izvršilna postopka in da je bila pri zapustničinih nepremičninah, tudi pri parc. št. *130 k.o. 0000 ..., vknjižena hipoteka v njuno korist. Zapuščina je namreč ukrep zavarovanja terjatve zapustnikovega upnika (pritožba se sklicuje na sklep II Ip 227/2013). V konkretnem primeru imata upnika svoji terjatvi že zavarovani z vknjiženima hipotekama, zaradi česar dodatnega varstva v obliki ločitve zapuščine ne potrebujeta. Upnika torej sploh nimata pravnega interesa za ločitev zapuščine od premoženja dedičev, zaradi česar bi bilo potrebno tudi iz tega razloga njun predlog zavreči oziroma zavrniti. Poleg tega bi moralo sodišče zapuščinski postopek zgolj prekiniti, upnika pa napotiti, da v določenem roku sproži oziroma nadaljuje ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve. Šele, ko bi prenehali razlogi za ločitev zapuščine ali bi potekel rok za uveljavljanje terjatve, bi sodišče zapuščinski postopek lahko nadaljevalo in odločilo, da morebiten ostanek zapuščinskega premoženja podeduje dedič (pritožba se sklicuje na sklep I Cp 3241/2016).

3. Ločitvena upnika sta v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma je moč ugotoviti, da nič od tega, kar dedič navaja v pritožbi v postopku na prvi stopnji (ob tem, da je bil zastopan po odvetniku) ni navajal, zaradi česar vsi ti ugovori (upoštevaje 337. člen ZPP,1 ki se v skladu s 163. členom ZD2 smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku3) predstavljajo prvenstveno (nedopustno) pritožbeno novoto. Obenem pa so tudi neutemeljeni.

6. Kar se tiče pritožbenega očitka, da ločitvena upnika nista zatrjevala (oziroma) izkazala prezadolženosti dedičev kot pogoja za ločitev zapuščine, velja poudariti, da stoji novejša sodna praksa4 (pa tudi pravna teorija5) na stališču, da 143. člen ZD, ki omenjeni institut ureja, pogoja prezadolženosti ne določa, zaradi česar bi njegovo upoštevanje pomenilo nedopustno preširoko razlago te določbe. Ločitvenima upnikoma zato te okoliščine ni bilo potrebno zatrjevati (izkazovati), zapuščinskemu sodišču pa ne ugotavljati. Poleg tega, da so v celoti (nedopustno) nove, so pritožbene trditve o neobstoju terjatve ločitvenih upnikov napram zapustnici hkrati neizkazane. Pritožnik je predložil izvod6 (pod odložnim pogojem plačila sklenjene) izvensodne poravnave z dne 1. 2. 2018,7 ki naj bi bila sklenjena med ločitvenima upnikoma ter A. B. in B. M., ki pa s strani nobenega od omenjenih subjektov ni podpisan.

7. Okoliščina, da naj bi bila pri zapustničini nepremičnini parc. št. *130 k.o. 0000 ... vknjižena hipoteka (hipoteki) v korist ločitvenih upnikov, slednjima ne jemlje pravnega interesa (česar pritožnik v postopku na prvi stopnji prav tako nikoli ni zatrjeval) za vložitev predloga za ločitev zapuščine, saj gre za dodatno varstvo, ki jima povečuje možnost, da bosta prišla do poplačila svoje terjatve. Prav tako je sodišče prve stopnje v 3. in 5. točki obrazložitve argumentirano pojasnilo, zakaj ni prekinilo zapuščinskega postopka in ločitvenih upnikov (ponovno8) napotilo na izvršilni postopek za poplačilo njunih terjatev, oziroma zakaj9 je zapuščinski postopek ustavilo. Pritožba zgolj s sklicevanjem na naziranje iz odločbe tega sodišča (I Cp 3241/2016), ki pa se nanaša na drugačno dejansko stanje (situacijo),10 pomisleka v pravilnost teh zaključkov ne poraja.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami. 3 Glej npr. VSL I Cp 568/2019 z dne 19. 6. 2019. 4 Glej VSL sklepe I Cp 1281/2016 z dne 6. 9. 2016, II Cp 224/2016 z dne 11. 2. 2016 in II Cp 1953/2015 z dne 2. 9. 2015. 5 Glej Viktorija Žnidaršič Skubic, Ločitev zapuščine, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2016, str. 93-106 (glej predvsem strani 93- 97). 6 Priloga C20. 7 Iz zapisa katere je razvidno, da naj bi zapustnica (ter J. T.) ločitvenima upnikoma v izterjavo odstopila svoje terjatve do A. B. in B. M., ki naj bi se delno pobotale, v preostalem pa sta se jih slednja zavezala plačati. V zvezi s tem velja poudariti, da v primerih, ko dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo, ugasne ali se zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev (drugi odstavek 425. člena OZ). Tudi v tem oziru pritožnik ničesar ne zatrjuje. 8 V zvezi s tem sprožena izvršilna postopka pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu (In 91/2015 in I 354/2016) namreč že tečeta. 9 In sicer zaradi okoliščine, ker vrednost zapuščine ne bo zadoščala za poplačilo upnikove terjatve. 10 Iz omenjenega sklepa tako ni razvidno, da bi ustrezen postopek za poplačilo terjatve ločitvenega upnika že tekel, niti da bi bila opravljena primerjava med vrednostjo zapuščine in višino terjatve.