6. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 78/2004 z dne 1. 9. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 701/2002 z dne 12. 3. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavna pritožnica (v pravdi toženka in tožnica po nasprotni tožbi) je v pravdi z nasprotno tožbo od svojega brata in očeta (v pravdi tožnikov in tožencev po nasprotni tožbi) zahtevala, naj z njo skleneta najemno pogodbo za sobo v hiši, ki je njuna last, za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Sodišče prve stopnje je med drugim njen tožbeni zahtevek iz nasprotne tožbe zavrnilo. Presodilo je, da bi imela pritožnica pravico do sklenitve takšne najemne pogodbe le, če bi bila na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. - v nadaljevanju SZ) imetnica stanovanjske pravice na družbenem stanovanju, medtem ko je obravnavano stanovanje ves čas v zasebni lasti. Višje sodišče je pritožbo pritožnice v delu, s katerim je izpodbijala sodbo prve stopnje o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe, zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je SZ v prehodnih določbah lastnike stanovanj zavezal k sklenitvi najemne pogodbe le z imetniki stanovanjske pravice, ne pa tudi z osebami, ki nimajo stanovanjske pravice in tudi ne z ožjimi družinskimi člani lastnikov. Soglašalo je s stališčem Okrajnega sodišča, da pritožnica ni izkazala obstoja in izvrševanja ustne najemne pogodbe.

2.Pritožnica izpodbijani odločitvi sodišč očita kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da ji pravica do sklenitve najemne pogodbe po SZ pripada, ker je pridobila status imetnice pravice do uporabe stanovanja, ta položaj pa je po njenem mnenju izenačen s položajem imetnikov stanovanjske pravice. Nasprotuje stališču sodišč, po katerem lastniki stanovanj niso zavezani k sklenitvi najemnih pogodb s svojimi ožjimi družinskimi člani. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica sicer zatrjuje kršitev človekovih pravic iz 22. člena in iz drugega odstavka 14. člena Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo. Pritožnica pavšalno zatrjevane kršitve tega jamstva ne pojasni, za utemeljitev kršitve te pravice pa zgolj pritožničino nestrinjanje z odločitvijo sodišč ne zadošča.

5.Pritožnica kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave utemeljuje s stališčem, da je z vidika tega ustavnega načela treba (nekdanje) imetnike pravice do uporabe zasebnih stanovanj obravnavati enako kot (nekdanje) imetnike stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih. Tudi če bi pritožnica bila imetnica pravice do uporabe stanovanja (in bi bila ocena sodišč v tem delu napačna - v to se Ustavnemu sodišču ni treba spuščati), je očitek o ustavno nedopustnem različnem obravnavanju neutemeljen. Ustavno sodišče je namreč že v odločbi št. U-I-43/97 (Uradni list RS, št. 15/97 in OdlUS VI, 24) pojasnilo, da se je že po Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in nasl. - ZSR) pravica do uporabe stanovanja razlikovala od stanovanjske pravice. Glede na to različno obravnavanje nekdanjih imetnikov stanovanjske pravice in nekdanjih imetnikov pravice do uporabe stanovanja po uveljavitvi SZ ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno nista bili kršeni človekovi pravici, kot ju zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in na podlagi prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić