Jedro

Načelo kontradiktornega postopka zahteva aktivno vlogo strank, zato sodišče stranke ni dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če sodišče stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok izvedel, stranka pa v primeru neudeležbe trpi škodljive posledice. Predlog stranke za preložitev naroka namreč ne predstavlja ovire, da se opravi glavna obravnava in se o zadevi meritorno odloči. Stranka, ki prosi za preložitev naroka, je namreč dolžna preveriti, ali je narok preložen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ohranilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 119586/2013 z dne 9. 9. 2013 v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti v veljavi. Tožencu je naložilo, da tožnici povrne 1.328,24 EUR pravdnih stroškov.

2. Toženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da sodišče ne bi smelo izvesti prvega naroka za glavno obravnavno, saj se je toženec zaradi hude in resne bolezni po svojem pooblaščencu pravočasno opravičil in predložil zdravniško opravičilo. Sodišče se do opravičila ni opredelilo, toženca pa tudi ni pozvalo na dodatna pojasnila ali na predložitev dodatne dokumentacije. Čeprav se v spisu nahaja ustrezna medicinska dokumentacija o resnosti toženčeve bolezni, je sodišče presodilo, da je veljavno potrdilo nezadostno. Toženec ima paranoidno shizofrenijo. Če bi sodišče povezalo dokumentacijo v spisu in predloženo opravičilo, bi ugotovilo, da se je toženčevo stanje očitno ponovno poslabšalo in se ne bi trudilo s presojo medicinskih vprašanj, kjer lahko tvega očitek nestrokovnosti. Sodišče je kršilo načelo kontradiktornosti. Tožencu se je v času sklepanja pogodbe o lizingu zdravstveno stanje občutno poslabšalo, zaradi česar bi moral z izvedencem dokazati, ali je bil sploh zmožen sklepati pravne posle. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil toženec po odvetniku pravilno vabljen na prvi narok za glavno obravnavo (list. št. 51-55). Toženčev odvetnik je 5. 2. 2015 sodišču poslal zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave (priloga B 4) in sodišče prosil, da razpisani narok prekliče in glavno obravnavo preloži. Sodišče prve stopnje toženčevemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo (uradni zaznamek na list. št. 57) in je prvi narok za glavno obravnavo izvedlo 13. 2. 2015. Na narok nista pristopila niti tožena stranka osebno niti njen odvetnik. Sodišče prve stopnje je narok izvedlo in o zadevi meritorno odločilo.

6. Načelo kontradiktornega postopka zahteva aktivno vlogo strank(1), zato sodišče stranke ni dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za predložitev naroka ni ugodilo. Če sodišče stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok izvedel, stranka pa v primeru neudeležbe trpi škodljive posledice(2). Predlog stranke za preložitev naroka namreč ne predstavlja ovire, da se opravi glavna obravnava in se o zadevi meritorno odloči(3). Stranka, ki prosi za preložitev naroka, je namreč dolžna preveriti, ali je narok preložen(4). Toženčev odvetnik je bil na prvi narok za glavno obravnavo pravilno vabljen (nasprotnega v pritožbi niti ne trdi), od sodišča pa ni prejel obvestila o preložitvi naroka. Ker toženčev odvetnik na prvi narok za glavno obravnavo neopravičeno ni pristopil, je sodišče prve stopnje prvi narok za glavno obravnavo pravilno izvedlo, zaradi česar očitek o kršitvi načela kontradiktornosti ni utemeljen. Pritožbeno sodišče še dodaja, da toženec niti v pritožbi ne navaja nobenih razlogov v zvezi z odvetnikovo nenavzočnostjo na prvem naroku za glavno obravnavo. Toženčev odvetnik bi namreč moral ob ustrezni skrbnosti te okoliščine navesti že na prvem naroku za glavno obravnavo (prvi in drugi odstavek 286. b člena ZPP). Stranke pravdnega postopka imajo namreč tudi odgovornost, da s skrbnim in vestnim sodelovanjem v postopku prispevajo k zagotovitvi učinkovitosti in pospešitve sodnih postopkov(5).

7. Pravdna stranka mora v skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Pritožbeno izpostavljanje vpliva zdravstvenega stanja na toženčevo sposobnost sklepanja pravnih poslov predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), saj toženec ni niti v prvi pripravljalni vlogi (list. št. 41) postavil trditev v zvezi z vplivom zdravstvenega stanja na njegovo sposobnost sklepati pravne posle niti ni podal dokaznega predloga za postavitev izvedenca v tej smeri.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Odgovor na pritožbo toženca ni pripomogel k hitrejši rešitvi zadeve. Zato ne predstavlja potrebnega stroška (155. člena ZPP) in je stroške odgovora na pritožbo dolžan kriti toženec sam.

Op. št. (1): Prim. sklep Ustavnega sodišča z dne 21. 5. 2002, opr. št. Up 487/01, 5. odst. Op. št. (2): Prim. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 26. 8. 2014, opr. št. I Cpg 223/2013; z dne 12.1.2010, opr. št. I Cp 3465/2009; z dne 15. 6. 2000, opr. št. I Cp 969/2000. Op. št. (3): Prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 13. 3. 2012, opr. št. I Cpg 1172/2011. Op. št. (4): Prim. sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 23. 5. 2012, opr. št. II Cp 3783/2011, 3. odst. Op. št. (5): Prim. sklep Ustavnega sodišča z dne 19. 12. 2000, opr. št. Up 216/99.