Jedro

Z navedbami o teži kaznivega dejanja in obdolženčevem prejšnjem življenju (da še ni bil obsojen, začel se je odvajati od heroina in bil na metadonski terapiji, da ima družino in dva mladoletna otroka ter da naj bi začel delati) vložnik izpodbija dokazno presojo o obstoju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.odst. 420.čl. ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega R.P. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 21.12.2000 zoper obdolžena F.C. in R.P. iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredil pripor, ki zoper njiju teče od 20.12.2000, od 7,05 ure in po tem sklepu lahko traja mesec dni. Senat istega sodišča (6. odstavek 25. člena ZKP) je s sklepom z dne 22.12.2000 pritožbi zagovornikov obeh obdolžencev zavrnil kot neutemeljeni.

Zoper ta pravnomočen sklep je zagovornik obdolženega R.P. dne 10.1.2001 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej izrečno ne navaja razloga, iz katerega izpodbija pravnomočen sklep o odreditvi pripora. Vrhovnemu sodišču predlaga, "da se pripor in oba zgoraj navedena sklepa odpravita in obdolženca spusti na prostost".

Vrhovna državna tožilka K.U.K. v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da je sodišče prve stopnje sprejemljivo obrazložilo, zakaj se je odločilo zoper obdolženega R.P. odrediti pripor. Ker je obdolženec kupoval heroin z namenom prodaje, po mnenju vrhovne državne tožilke ni sprejemljivo zatrjevanje v zahtevi, da je heroin od prvega do drugega dejanja že porabil. Ponovitvena nevarnost je s podatki v spisu pravilno ugotovljena. Da pa sodišče ni odredilo pripora zoper obdolženega F.G., gre pripisati dejstvu, da je ta zaenkrat nedosegljiv organom pregona. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da zahtevo zagovornika obdolženega R.P. za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

S tem ko vložnik zahteve zatrjuje, da iz izpodbijane pravnomočne odločbe ni razvidno niti utemeljeno, zakaj naj bi bil podan utemeljen sum, da je obdolženec mamilo kupil z namenom nadaljnje prodaje, ter da o tem ni nikakršnega podatka, po vsebini uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Enako velja tudi za nadaljnja zatrjevanja obdolženčevega zagovornika, ko izpostavlja, da je obdolženi R.P. dne 22.8.2000 kupil 7,26 g heroina in ga do 25.10.2000 že zdavnaj porabil zase, saj da je bil takrat odvisen od mamil, heroin pa je užival tako, da ga je kadil. Na ta način je dnevno porabil 1 g ali več heroina, tako da po mnenju vložnika zahteve na podlagi količin heroina, ki naj bi ga kupil, nikakor ni mogoče sklepati, da je to storil z namenom nadaljnje prodaje. Na ta način zagovornik obdolženega R.P. izraža nestrinjanje z ugotovitvijo v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, da utemeljen sum izhaja iz dejstva, da so bile navedene količine heroina dne 22.8.2000 in 25.10.2000 zasežene obdolženemu R.P. ter da so bili posamezni odmerki v enem od teh primerov zapakirani v 4 zavitke iz alu folije, kar govori v prid sklepu, da je ta obdolženec nameraval mamilo prodati. Vložnikove navedbe, da je obdolženec mamilo, ki ga je kupil ob prvi navedeni priliki, porabil zase, je tudi protispisno, saj mu je bilo to mamilo še istega dne ob 20,45 uri zaseženo. Sklepanju preiskovalnega sodnika, da je na podlagi teh okoliščin podan utemeljen sum, da je obdolženi R.P. storil očitano kaznivo dejanje, ni mogoče odreči razumne presoje. Zagovornik obdolženega R.P., ki zatrjuje nasprotno, s temi svojimi navedbami ne more uspeti tudi zato, ker v tem delu uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, se sme po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP pripor zoper njo odrediti, če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in njene osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskušano kaznivo dejanje, ali storila kaznivo dejanje s katerim grozi.

Sodišče mora ugotoviti obstoj okoliščin, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in tudi tiste, ki zadevajo storilca, in kažejo, da je podana realna nevarnost, da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje. Za obstoj tega pripornega razloga zadošča že, če je podana ena okoliščina, ki zadeva kaznivo dejanje, in druga na strani obdolženca, seveda če se na njuni podlagi da sklepati o danosti tega pripornega razloga.

Preiskovalni sodnik je svojo ugotovitev, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti pri obdolženem R.P. podan, ki ji je v pritožbenem postopku pritrdil tudi zunajobravnavni senat, oprl na težo kaznivega dejanja, ki naj bi ga ta storil, dejstvo, da naj bi šlo za dve izvršitveni dejanji, da je obdolženec praktično brez lastnih dohodkov za preživljanje, pri čemer naj bi mamilo kupil z namenom nadaljnje prodaje. Slednje je sicer zakonski znak kaznivega dejanja, vendar je moč to navedbo v kontekstu obrazložitve razumeti tako, da naj bi obdolženec sredstva za preživljanje pridobival tudi s prodajo mamil. Za tega obdolženca, ki naj bi drugo izvršitveno dejanje storil kljub temu, da so ga 22.8.2000 organi za notranje zadeve prijeli in mu odvzeli mamilo, je sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedlo okoliščine, na podlagi katerih je sklepalo o obstoju ponovitvene nevarnosti in je zato ta tudi s tega vidika zakonit. Vložnik zahteve z navedbami, da teža kaznivega dejanja, obdolženčevo prejšnje življenje, doslej namreč ni bil obsojen, da se je že pred odreditvijo pripora začel odvajati od heroina in bil na metadonski terapiji, da ima družino in dva mladoletna otroka ter da naj bi v začetku letošnjega leta začel delati, izpodbija dokazno presojo in izraža svoje nestrinjanje z ugotovitvijo, da je pri obdolženem R.P. podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Kakor je že povedano, iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu v razlogih navedlo, da so kazniva dejanja, povezana z uporabo mamil, takšne narave, da neposredno ogrožajo življenje ljudi in da je le z odreditvijo pripora mogoče zagotoviti varnost tistih, ki bi, če bi se obdolženec znašel na prostosti, "zagotovo spet prišli po zasvojencem potrebno dozo heroina". Na ta način je tudi obrazložilo, zakaj je odreditev pripora zoper obdolženega R.P. neogibno potrebna in podano sorazmerje med posegom v obdolženčevo pravico do svobode na eni in zagotovitev varnosti ljudi na drugi strani.

Obstoj pripornih razlogov se ugotavlja pri vsakem obdolžencu posebej, zato tudi z navedbami, da je prvoobdolženi F.G., ki je utemeljeno osumljen prodaje več kot 100 g heroina in organizacije prekupčevalske mreže, še vedno na prostosti, zagovornik obdolženega R.P. zakonitosti izpodbijanega pravnomočnega sklepa ne more izpodbiti. Sicer pa je zoper F.G. okrožni državni tožilec predlagal odreditev pripora iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, zoper njega pa je razpisana tudi tiralica, ker se skriva in prebiva na neznanem naslovu na območju Ljubljane.

Kršitve zakona, na katere se sklicuje zagovornik obdolženega R.P., niso podane, zahtevo pa je vložil tudi zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato je bilo treba njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP zavrniti kot neutemeljeno.