Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če gre za posamezna izvršilna dejanja (dejanja izvršitelja), ki so bila opravljena pred začetkom stečajnega postopka, je treba šteti terjatve iz tega naslova za pogojne terjatve, ki bi jih moral upnik v stečajnem postopku nad dolžnikom prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica v začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP).
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilni stroškov.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 16.951,95 EUR v roku osem dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.
Zoper ta sklep se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da predlog upnika za povračilo nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrne, upniku pa tudi naloži, da dolžniku povrne stroške postopka v zvezi s pritožbo. V pritožbi navaja, da dolžnik ne nasprotuje dejstvu, da v predmetnem primeru ni prišlo do ustavitve ali prekinitve izvršilnega postopka v delu, ki se je nanašal na nepremičnine, ki so bile že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom prodane. Vendar pa iz navedenega izhaja bistvena okoliščina, ki je v tem, da je izvršitelj vsa dejanja opravil že pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, saj je že pred začetkom stečajnega postopka prodal premičnine in zanje prejel kupnino. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku vse terjatve, ki nastanejo do začetka tega postopka. Ker je izvršitelj vsa dejanja v postopku izvršbe opravil pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, je tudi terjatev upnika do dolžnika iz naslova povračila izvršilnih stroškov nastala že pred začetkom stečajnega postopka in bi morala biti prijavljena v stečajnem postopku, ki teče nad dolžnikom. Dolžnik sme v stečajnem postopku v celoti plačati zgolj tiste terjatve, za katere ZFPPIPP določa, da se plačujejo po pravilih stroškov stečajnega postopka. Izvršilni stroški bi se lahko na ta način poplačali zgolj v primeru, če bi nastali v izvršilnem postopku, ki se je začel po začetku stečajnega postopka skladno z drugim odstavkom 131. člena ZFPPIPP. Dolžnik še opozarja, da dejstvo, da je izvršitelj pripravil končni obračun stroškov komaj 25.9.2012, ne more vplivati na to, da je njegova terjatev in posledično tudi upnikova terjatev nastala že pred začetkom stečajnega postopka.
Pritožba dolžnika je utemeljena.
Terjatev za plačilo stroškov postopka nastane šele z odločbo sodišča, s katero so stroški postopka ugotovljeni. Vendar pa je treba v stečajnem postopku prijaviti tudi terjatve, ki še niso nastale, ker je njihov nastanek vezan na odložni pogoj. Pogojna terjatev je namreč vsaka terjatev, katere nastanek je odvisen od negotovega dejstva (prvi odstavek 59. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Zato je konkretnem primeru relevantno, ali so bila posamezna izvršilna dejanja opravljena pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom ali po začetku tega postopka. Če gre za posamezna izvršilna dejanja (dejanja izvršitelja), ki so bila opravljena pred začetkom stečajnega postopka, je treba šteti terjatve iz tega naslova za pogojne terjatve, ki bi jih moral upnik v stečajnem postopku nad dolžnikom prijaviti v splošnem trimesečnem roku po objavi oklica v začetku stečajnega postopka (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Teh terjatev tudi ni mogoče šteti kot stroške stečajnega postopka, saj ne gre za obveznosti stečajnega dolžnika, ki so nastale po začetku stečaja (354. člen ZFPPIPP), oz. ne gre za tekoče ali občasne stroške stečajnega postopka v smislu določbe 355. člena ZFPPIPP, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Drugačna pa je pravna situacija, če so bila posamezna izvršilna dejanja (iz katerih so nastali stroški izvršitelja) opravljena po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom (313. člen v zvezi s 6. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP).
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje (sploh ni ugotavljalo, kdaj so bila posamezna dejanja izvršbe v konkretnem primeru opravljena), zato je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.