Jedro

Dolžnik mora v ugovoru določno opredeliti vse okoliščine, ki izkazujejo, da je izpolnjen dejanski stan 177. člena ZIZ, in da zato izvršba ni dopustna. Dolžnik mora navesti konkretna dejstva, ki izkazujejo, da mu je dohodek iz kmetijskih zemljišč in od uporabe gospodarskih poslopij, ki so predmet izvršbe, potreben vir sredstev za preživljanje. Da zadosti standardu obrazloženega ugovora, mora določno opredeliti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so mu potrebna za preživljanje in kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, kot tudi število članov družine, katere preživlja in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, in zoper sklep o dovolitvi izvršbe na dodatno sredstvo izvršbe, zavrnilo.

2. V obširni pritožbi, ki jo dolžnik vlaga zoper citirani prvostopenjski sklep, dolžnik opozarja na nezakonitosti in nepravilnosti ZPIZ-a pri vodenju njegovega zavarovanja. Trdi, da mu je zanj nelegitimen dolg nastal zaradi vzpostavitve in posredovanja nepravilnih podatkov ZPIZ-a na davčno ter tega, da ZPIZ njegovega statusa ni želel pravilno vzpostaviti. Dolg, ki ga terja ZPIZ preko davčne, je nastal zaradi nepravilnega vodenja pri ZPIZ-u. Zahteva, da ZPIZ vzpostavi in popravi evidenco, ne pa da mu krati pravico do nadomestila. Zavrača sklep. Tudi če bi bil dolžan, ni nikakršne „pravice“ za rubež. Po 7. točki 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in 177. členu ZIZ predmeti izvršbe namreč ne morejo biti kmetijska zemljišča in poslopja kmeta, v kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in preživljanje svoje družine. Navaja, da ima le 350,00 EUR pokojnine. Smiselno se zavzema za spremembo sklepa tako, da se ugovoroma ugodi.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu ter predlaga zavrženje pritožbe. Navaja še, da vztraja pri predlogu za nadaljevanje in razširitev izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, saj dolžnik svojih obveznosti ni niti delno poravnal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 1. 2014 najprej dovolilo izvršbo na dolžnikove premičnine, nato pa s sklepom z dne 15. 10. 2014 še izvršbo na dolžnikove nepremičnine, in sicer za izterjavo denarne terjatve, za katero upnik izkazuje izvršilni naslov. Pravnomočni sklep o izvršbi VL 197879/2009 z dne 29. 12. 2009, na podlagi katerega je upnik predlagal izvršbo v tem postopku, je bil izdan na podlagi verodostojne listine. V njem je bilo dolžniku naloženo, da v 8 dneh od vročitve sklepa upniku poravna znesek 359,37 EUR ter izvršilne stroške v višini 57,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ta sklep predstavlja izvršilni naslov iz 1. točke drugega odstavka ZIZ(1). Dejstvo, da upnik razpolaga za svojo terjatev z izvršilnim naslovom pa je edino pomembno, saj v izvršilnem postopku ni več mogoče načenjati vprašanja, ki bi lahko bilo predmet presoje kvečjemu v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

6. Dolžnikovo ugovorno zatrjevanje, ki ga ponavlja tudi v pritožbi, o neutemeljenosti terjatve nastale v posledici nepravilno in nezakonito vodenih evidenc o njegovem statusu pri ZPIZ-u, je tako brez slehernega pomena za odločanje v tem postopku in ne predstavlja pravnorelevantnega ugovornega razloga. Izvršilno sodišče je v postopku prisilne izvršitve terjatve iz izvršilnega naslova vezano na izvršljivo sodno odločbe, vse dokler ni takšna odločba spremenjena ali razveljavljena (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). V izvršilnem postopku sodišče ne sme presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ampak obveznost, ki jo izterjuje iz izvršilnega naslova le prisilno izvrši. 7. Okoliščin, ki jih izpostavlja dolžnik v ugovorih, s katerimi prereka samo terjatev, ugotovljeno v izvršilnem naslovu, češ da je dolg nelegalen zaradi nezakonitosti in napak pri vodenju evidence njegovega statusa pri ZPIZ-u, zato dolžnik ne more (več) uveljavljati. Izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete v izvršilni naslov ne sme posegati, pač pa mora v izvršilnem naslovu ugotovljeno terjatev le realizirati.

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da sta ugovora dolžnika neutemeljena. Tudi v pritožbi prvič uveljavljeni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ(2) in 177. člena ZIZ, obstoj katerega dolžnik utemeljuje zgolj s citiranjem zakonskega besedila določbe 177. člena ZIZ in z navedbami, da ima zaradi krivde ZPIZ-a samo 350,00 EUR pokojnine in „to malo kar je doma pomaga družini s težavo preživeti, kasneje je pa to za sina“, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vpliva.

9. Dolžnik v pritožbi ni zatrjeval, še manj izkazal, da navedb, da gre za kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, ki po prvem odstavku 177. člena ZIZ ne morejo biti predmet izvršbe, ker jih dolžnik potrebuje za preživljanje, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v ugovoru. Kot nedopustna pritožbena novota so te njegove navedbe neupoštevne (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ne glede na neupoštevnost teh navedb je po drugem odstavku 53. člena ZIZ dolžniku naloženo trditveno in dokazno breme o obstoju tega ugovornega razloga. Dolžnik mora v ugovoru določno opredeliti vse okoliščine, ki izkazujejo, da je izpolnjen dejanski stan 177. člena ZIZ, in da zato izvršba ni dopustna. Dolžnik mora navesti konkretna dejstva, ki izkazujejo, da mu je dohodek iz kmetijskih zemljišč in od uporabe gospodarskih poslopij, ki so predmet izvršbe, potreben vir sredstev za preživljanje. Da zadosti standardu obrazloženega ugovora, mora določno opredeliti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so mu potrebna za preživljanje in kaj na njih prideluje oziroma zakaj so mu potrebna, konkretizirati prihodek, ki ga pridobiva iz kmetijske dejavnosti, kot tudi število članov družine, katere preživlja in druge lastne prihodke ter prihodke družinskih članov, vse te trditve pa tudi dokazno podpreti. Dolžnik zgolj s citiranjem besedila zakonske določbe in pavšalnim zatrjevanjem o potrebnosti kmetijskih zemljišč za preživljanje ter navedbe lastnih drugih prihodkov zahtevanega ni izpolnil. 11. Zaključek sodišča prve stopnje, da sta ugovora dolžnika neobrazložena in ju je šteti za neutemeljena, se po obrazloženem pokaže kot utemeljen. Iz tega razloga, in ker tudi uradni preizkus, opravljen na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ni pokazal kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Upnikov odgovor na pritožbo, v katerem pritrjuje prvostopenjskim razlogom in se zavzema za zavrženje pritožbe, k presoji sodišča druge stopnje ni pripomogel, zato upnik krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. členom istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Izvršilni naslov je kvalificirana javna listina, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njej ugotovljena. S sklepom o izvršbi, izdanim na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče hkrati odloči o obstoju terjatve (kondemnatorni del sklepa) in o dovolitvi izvršbe. Prvi del sklepa postane s pridobitvijo izvršljivosti izvršilni naslov.

Op. št. (2) : Sodišče mora po drugem odstavku 55. člena ZIZ paziti po uradni dolžnosti tudi na razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, vendar samo, ali je bila izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu. Če pa gre za nepremičnino, ki je po prvem odstavku 177. člena ZIZ izvzeta iz izvršbe, pa mora dolžnik ta dejstva v ugovoru izrecno uveljavljati. Sodišče jih presoja le na ugovor dolžnika.