Jedro

Čim pa je registrsko sodišče ugotovilo, da predlagatelj nima več komanditista, kot komanditna družba zgolj z enim družbenikom – komplementarjem ne more obstajati. Že zaradi odsotnosti materialne predpostavke za vpis predlagane spremembe komplementarja bi moralo registrsko sodišče takoj zavrniti predlagani vpis spremembe komplementarja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrglo predlog družbe A. T. T., k.d., za vpis spremembe komplementarja pri navedeni družbi.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj vpisa, uveljavljal pa „vse zakonske materialne in formalne pritožbene razloge, obenem pa nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava“. Smiselno je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj – subjekt vpisa v sodni register družba A. T. T., k.d., je vložil predlog za vpis spremembe komplementarja pri tej družbi. Ker je registrsko sodišče ugotovilo, da družba že od leta 2005 nima komanditista, ker le-ta ne obstaja več, je predlagatelja z odredbo z dne 27. 10. 2010 pozvalo k predložitvi dokazila o izvedbi likvidacijskega postopka zaradi izbrisa družbe v petnajstih dneh po prejemu odredbe.

Pritožnik je navedeno odredbo prejel 29. 10. 2010, vendar predloga v odrejenem roku ni dopolnil. Po presoji pritožbenega sodišča gre v obravnavanem primeru, ko je registrsko sodišče ugotovilo, da predlagateljev komanditist ne obstaja več in ga torej družba, ustanovljena kot komanditna družba, nima več, za vprašanje obstoja materialnih predpostavk za vpis predlagane spremembe komplementarja. Komanditna družba je po 1. odstavku 135. člena ZGD-1 družba dveh ali več oseb, v kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem, ko najmanj en družbenik ni odgovoren za obveznosti družbe (komanditist). Drugače povedano: komaditna družba je torej družba najmanj dveh oseb, od katerih je eden komplementar, drugi pa komanditist. Predlagatelj je imel zgolj enega komplementarja (A. T. T.) in enega komanditista (D. H., s.p.). Čim pa je registrsko sodišče ugotovilo, da predlagatelj nima več komanditista, kot komanditna družba zgolj z enim družbenikom – komplementarjem ne more obstajati. Že zaradi odsotnosti materialne predpostavke za vpis predlagane spremembe komplementarja (4. točka 1. odstavka 34. člena ZSReg) bi moralo registrsko sodišče takoj zavrniti predlagani vpis spremembe komplementarja.

Po 29. členom ZSReg namreč v postopku predhodnega preizkusa predloga registrsko sodišče preizkusi, ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu in sicer, 1. ali je predlog vložila upravičena oseba, 2. ali so predlogu priložene vse predpisane listine, 3. ali je predlog vložen na obrazcu, če je ta predpisan in v potrebnem številu izvodov, 4. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi. Le v primeru, če zgoraj navedene procesne predpostavke niso izpolnjene, pa gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti, sodišče postopa po 1. odstavku 30. člena ZSReg in predlagatelju da rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od petnajst dni. Če pa predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, v obravnavanem primeru ni šlo za procesne pomanjkljivosti predloga za vpis, pač za materialnopravne. Kljub temu, da je registrsko sodišče postopalo po 1. odstavku 30. člena ZSReg in predlog zavrglo in ne zavrnilo, kot bi bilo pravilno, ni postopalo v škodo predlagatelja.

Pritožbeno sodišče je zato iz zgoraj navedenih materialnopravnih razlogov pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).