Jedro

V socialnem sporu zaradi plačila odškodnine se glede stroškov postopka uporabljajo določbe ZPP. Plačilo predujma za postavitev sodnega izvedenca zato nosi tista stranka, ki je predlagala njegovo postavitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

S sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo stroške in nagrado sodnemu izvedencu prim. mag. B.B., dr. med, za opravljeno izvedensko delo z dne 23. 4. 2012 in ustno podajanje mnenja dne 30. 8. 2012 ter njihovo plačilo naložilo tožencu.

Zoper navedeni sklep se je pritožil toženec. Meni, da se obravnavani spor nanaša na ugotavljanje odškodninske odgovornosti toženca, torej gre za spor o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu iz 2. odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Toženec je dolžan po 68. členu ZDSS-1 kriti stroške za izvedenca ne glede na izid postopka le v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj, to je v sporih o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz 2. točke 1. odstavka 7. člena ZDSS-1. Navaja, da je stroške za izvedenca že plačal v sporu pod opr. št. Ps 1132/2008, ko se je ugotavljala tožnikova začasna nezmožnost za delo. Izvedbo dokaza s sodnim izvedencem je predlagal tožnik. Nadalje meni, da je sodišče pisni izvid in mnenje ter podajanje le-tega na glavni obravnavi ovrednotilo previsoko, saj ne gre za zahtevno mnenje, temveč za manj zahtevno.

Pritožba je utemeljena.

V postopku s pritožbo zoper sklep se skladno s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je plačilo izvedenine naložilo tožencu, zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom plačilo odmerjene nagrade in stroškov sodnemu izvedencu naložilo v plačilo tožencu na podlagi 2. odstavka 68. člena ZDSS-1. Po 1. odstavku 68. člena ZDSS-1 v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. Skladno z 2. odstavkom 68. člena ZDSS-1 v socialnih sporih krije zavod ne glede na izid postopka tudi stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, vključno z založitvijo določenega zneska za stroške izvedbe tega dokaza po nalogu sodišča. V obravnavanem primeru pa ne gre za spor o pravicah do in iz socialnega zavarovanja, konkretno o pravicah do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja iz 2. a točke 1. odstavka 7. člena ZDSS-1, temveč za spor o povrnitvi škode, ki jo je nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu iz 2. odstavka 7. člena ZDSS-1, torej za odškodninski spor, na kar utemeljeno opozarja toženec v pritožbi. Določba 68. člena ZDSS-1 se v socialnih sporih uporablja samo v sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, v drugih socialnih sporih – tudi v odškodninskih, pa se glede stroškov postopka uporabljajo določbe ZPP. Takšno stališče je že zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu, opr. št. IX R 16/2008 z dne 10. 3. 2009. V skladu s 1. odstavkom 153. člena ZPP mora stranka, kadar predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. Predujem mora torej plačati tista stranka, ki predlaga izvedbo dokaza. Iz spisa izhaja, da je izvedbo dokaza s sodnim izvedencem predlagal tožnik. Stroški, ki so potrebni za izvedbo dokazov, so del sodnih oziroma pravdnih stroškov, ki bremenijo stranki postopka (154. in naslednji členi ZPP).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep, ki se na podlagi določbe 355. člena v zvezi s 365. členom ZPP vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da navedenih pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, saj bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku izdan sklep o odmerjeni nagradi in stroških sodnega izvedenca vročiti stranki, kateri bo izvedenino naložilo v plačilo, in ji s tem zagotoviti pravico do pritožbe. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem odločanju upoštevati, da se v socialnem sporu zaradi plačila odškodnine glede stroškov postopka uporabljajo določbe ZPP in odmerjeno nagrado in stroške sodnega izvedenca naložiti v plačilo tisti stranki, ki jih je po določbah ZPP dolžna plačati.