Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Med postopkom odločanja o potrebnosti izrečenega ukrepa za varstvo otrokove koristi trajnejšega značaja lahko sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Pri ugotavljanju otrokove ogroženosti gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej. Za njegovo izpolnjenost daje DZ napotilo v drugem odstavku 157. člena. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in da je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
V otrokovo korist je zmerno povečevanje stikov z obema staršema in da se stiki, ki so bili določeni do sedaj enkrat mesečno pod nadzorom CSD, določijo prav tako na CSD, vendar brez nadzora.
Predlog za prenehanje ukrepa odvzema otroka staršem in namestitev v rejništvo ni utemeljen.
Ni izkazan temeljni pogoj (nevarnost odtujitve otroka in s tem njegova ogroženost) za izdajo začasne odredbe, s katero bi prenehal izrečen ukrep.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Predlagateljica predlaga, da se ji vrne mld. sin A. A., roj. ..., ki je bil odvzet staršema (predlagateljici in drugemu nasprotnemu udeležencu) in nameščen v rejništvo. Hkrati je predlagala izdajo začasne odredbe, da se stiki z mladoletnim otrokom povečajo in izvajajo dvakrat na teden tako, da ga rejnica pripelje ob dogovorjeni uri na CSD, kjer ga prevzame predlagateljica in istega dne ob dogovorjeni uri, vendar ne manj kot dve uri za tem, vrne na CSD, kjer ga ponovno prevzame rejnica. Predlagala je še, da se telefonski stiki z otrokom izvajajo vsak dan v tednu po pol ure. Sodišče prve stopnje je tak predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo in hkrati po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike predlagateljice in drugega nasprotnega udeleženca z njunim mladoletnim otrokom tako, da potekajo vsak drugi ponedeljek od 10.00 do 11.00 ure v prostorih Centra za socialno delo X. (v nadaljevanju: CSD) ter vsako četrto sredo od 16.00 do 17.00 ure v enoti v Y.. Določilo je tudi telefonske stike, ki potekajo vsako sredo ob 18.00 uri v trajanju pol ure. Odločilo je še, da se za primer kršitve obveznosti kršitelju izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR.
2. Predlagateljica je zoper zavrnilni del njenega predloga vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da obseg stikov, kot je določen, ni v skladu s koristmi otroka. Zato vztraja, da se stiki začasno določijo vsaj v predlaganem obsegu. S partnerjem sta uspešno zaključila zdravljenje od alkoholizma, zato ni razloga za zaključek sodišča, da je otrok v trenutni situaciji še vedno ogrožen zaradi vpliva matične družine. Prvi nasprotni udeleženec ne pojasni, zakaj meni, da predlagateljica ne zadovoljuje ustrezno otrokovih potreb in zakaj naj bi bil v matični družini ogrožen. Navaja razloge, zaradi katerih je bil otrok odvzet, ne pa obstoječih razlogov. Takrat predlagateljica otroku ni zagotavljala varnosti, kot bi jo morala, sedaj pa je otrok pri njej varen. Po drugi strani se povečuje ogroženost otroka zaradi odtujevanja od staršev, če stiki ne bodo dovolj pogosti. Če je osnovni razlog, zaradi katerega je bil otrok ovzet, odpadel, omejevanje te pravice ni več dopustno. Zato bi bilo treba otroka nemudoma vrniti predlagateljici in družini, ne pa, da se stiki izvajajo le v omejenem obsegu. Stiki, ki so bili predlagani v predlogu za izdajo začasne odredbe, bi preprečevali odtujevanje od staršev in zmanjševali otrokovo trpljenje in staršev zaradi ločenosti.
3. Prvostopenjsko sodišče je od prvega nasprotnega udeleženca prejelo vlogo, ki jo je naslovila z „Odgovor na pritožbo“. Navedena vloga je nepopolna, saj ne vsebuje izvirnega podpisa vložnika. Izviren podpis je po tretjem odstavku 105. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lastnoročni podpis ali elektronski podpis, enakovreden lastnoročnemu podpisu. Le vloga, ki je vložena v elektronski obliki je lahko podpisana z elektronskim podpisom (drugi odstavek 105. b člena ZPP). Vloga, ki jo je vložil prvi nasprotni udeleženec ni bila vložena v elektronski obliki, ampak je bila poslana po pošti. Odtis v zgornjem kotu vloge, ki nakazuje, da je pooblaščenka prvega nasprotnega udeleženca imetnica digitalnega potrdila, ne predstavlja podpisa vloge v skladu z določbami ZPP. V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), zato pritožbeno sodišče te vloge pri presoji pritožbe ni upoštevalo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Predlagateljica v tem postopku predlaga sodišču, da odloči o prenehanju ukrepa odvzema otroka staršem in njegovi namestitvi v varstvo in vzgojo v rejniško družino, ki ga ga je sodišče izreklo z odločbo CSD št. 000 z dne 4. 6. 2019, na podlagi določb 120. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), v postopku, ki se je začel pred začetkom uporabe Družinskega zakonika (DZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v tem postopku pretehtati ali so vzroki za otrokovo ogroženost, ki so vodili v njegov odvzem in namestitev v rejniško družino res odpravljeni oziroma, ali se je kakovost starševstva predlagateljice in drugega nasprotnega udeleženca tako izboljšala, da bosta lahko samostojno izvajala starševsko skrb nad mladoletnim A. A. brez nevarnosti njegovega ogrožanja.
6. Med postopkom odločanja o potrebnosti izrečenega ukrepa za varstvo otrokove koristi trajnejšega značaja pa lahko sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Pri ugotavljanju otrokove ogroženosti gre za pravni standard, katerega vsebino napolni sodišče v vsakem primeru posebej. Za njegovo izpolnjenost daje DZ napotilo v drugem odstavku 157. člena. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in da je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.
7. Predlagateljica je kot okoliščino, zaradi katere je po njenem mnenju potrebno poseči v obstoječe razmerje med udeleženci tega postopka z določitvijo širših stikov mladoletnega A. A. z njo, zatrjevala nevarnost otrokove odtujitve. Pri tem pa ni navedla nobene konkretne okoliščine, ki bi kazale na otrokovo odtujevanje, razen te, da je otrok nameščen v rejniški družini in da so zaradi tega stiki otroka z njo omejeni. Temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe predlagateljica torej ni izkazala, zato je njen predlog že zato neutemeljen. Sodišče prve stopnje pa je sledilo mnenju CSD oziroma prvega nasprotnega udeleženca, ki meni, da je v otrokovo korist zmerno povečevanje stikov z obema staršema in da se stiki, ki so bili določeni do sedaj enkrat mesečno pod nadzorom CSD določijo prav tako na CSD, vendar brez nadzora, in sicer vsak drugi ponedeljek po eno uro ter vsako četrto sredo po eno uro, telefonski stiki pa naj potekajo še naprej vsako sredo v trajanju pol ure. Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo takšnemu predlogu in stike za čas do pravnomočne odločitve o glavni stvari razširilo na predlagani obseg. S tako določenimi stiki bo otroku v zadostni meri zagotovljena pravica do stikov z obema staršema, hkrati pa bo tudi v zadostni meri zaščiten pred morebitnim ogrožujočim vplivom matične družine, dokler se dokončno ne razjasni vprašanje potrebnosti izrečenega ukrepa za varstvo otrokove koristi trajnejšega značaja.
8. Pritožba predlagateljice, v kateri zgolj pavšalno ponavlja trditev o otrokovem odtujevanju do staršev, brez navedbe konkretnih okoliščin, ki bi kazale na takšno odtujevanje, je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).