Jedro

V skladu s 3. odstavkom 3. člena Zakona o sodnih taksah je obveznost nerazdelna, če mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, zato lahko prvostopenjsko sodišče terja takso od kateregakoli taksnega zavezanca v celoti in je sklep, ki se v izreku nanaša samo na drugotožečo stranko, v uvodu pa nista navedeni obe tožeči stranki, pravilen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da taksni zavezanec ..., ni plačal v predpisanem 15 – dnevnem roku od prejema taksnega opomina takse za tožbo in sodbo v vrednosti 1800 točk ter takse za taksni opomin v vrednosti 250 točk, kar skupno predstavlja znesek 162,57 EUR, nato pa je določilo še kazensko takso v višini 50% pribitka na dolžno takso v znesku 81,285 EUR. Na podlagi 30. člena Zakona o sodnih taksah je naročilo izvajalcu plačilnega prometa, da na vplačilni račun sodnih taks s transakcijskega računa taksnega zavezanca prenese skupni znesek 243,855 EUR.

Zoper navedeni sklep se pritožuje drugotožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in izvršba ustavi. Navaja, da ni razvidno, katera od tožečih strank je taksni zavezanec, saj sta v uvodu izpodbijanega sklepa navedeni obe tožeči stranki, sklep pa se nanaša zgolj na drugotožečo. Dodaja, da je vložila prošnjo za obročno odplačevanje takse, kateri je bilo ustno ugodeno, pisni sklep pa ji ni bil vročen. Drugotožeča stranka je omenjeno prošnjo vložila osebno, brez posredovanja odvetnika, zato bi morali biti vsi taksni opomini vročeni njej osebno. Trdi tudi, da je že delno plačala takso, kar dokazuje s potrdilom.

Pritožba ni utemeljena.

Tretji odstavek 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1; Uradni list RS, št. 20/04) določa, da, če mora po tem zakonu dvoje ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Prvi odstavek 395. člena Obligacijskega zakonika (OZ-UPB1; Uradni list RS, št. 97/07), določa, da vsak dolžnik solidarne (nerazdelne) obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Glede na to, da lahko prvostopenjsko sodišče terja takso od kateregakoli taksnega zavezanca v celoti, je izpodbijani sklep, ki se v izreku nanaša samo na drugotožečo stranko, pravilen. Morebitna drugačna razporeditev taksnega bremena med solidarnima dolžnikoma, v konkretnem primeru med prvotožečo in drugotožečo stranko, pa je stvar njunega notranjega razmerja.

Prav tako ni utemeljena navedba drugotožeče stranke, da je osebno vložila prošnjo za obročno odplačevanje, kateri je bilo ustno ugodeno, saj iz spisa ne izhaja, da bi bila navedena prošnja podana, niti da bi prvostopenjsko sodišče o tem kakorkoli odločalo.

V skladu s 137. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3; Uradni list RS, št. 73/07, 101/07 – odl. US RS in 102/07 - odl. US RS), ki se glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 smiselno uporablja v upravnem sporu, se pisanja vročajo pooblaščencu stranke, kadar ga le-ta ima, če zakon ne določa drugače. Glede na navedeno in glede na dejstvo, da je drugotožena stranka za osebno vročanje zaprosila šele v obravnavani pritožbi, očitana kršitev ni podana.

V zvezi z navedbo, da je drugotožeča stranka delno že plačala takso, kar naj bi bilo dokazano s potrdilom, pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšnega potrdila drugotožeča stranka ni predložila, zato tega ugovora pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti.

Glede na to, da v obravnavnem primeru niso bili podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti kršitve, na katere mora v skladu s 350. členom ZPP-UPB3 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 26/07 – skl. US RS) paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Zveza:

ZST člen 3, 3/3.OZ člen 395, 395/1.ZPP člen 137.

Pridruženi dokumenti:*

Opr. št: I Up 622/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.622.2007

Opr. št: I Up 623/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.623.2007

Opr. št: I Up 624/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.624.2007

Opr. št: I Up 625/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.625.2007

Opr. št: I Up 626/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.626.2007

Opr. št: I Up 627/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.627.2007

Opr. št: I Up 628/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.628.2007

Opr. št: I Up 592/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.592.2007

Opr. št: I Up 635/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.635.2007

Opr. št: I Up 636/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.636.2007

Opr. št: I Up 634/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.634.2007

Opr. št: I Up 587/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.587.2007

Opr. št: I Up 588/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.588.2007

Opr. št: I Up 637/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.637.2007

Opr. št: I Up 633/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.633.2007

Opr. št: I Up 589/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.589.2007

Opr. št: I Up 590/2007, ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.590.2007

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.