Jedro

Pritožnik zatrjuje, da četudi je nasprotni udeleženec pripeljal čez rdečo luč, to na obravnavani prekršek ne vpliva, saj bi ga storilec po pravilu srečanja kljub temu moral spustiti mimo. Vendar takšnim pritožbenim trditvam ni mogoče slediti. Navedena pravna podlaga namreč določa, da ima na križišču prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (desno pravilo), razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače. Ker iz zaključkov izpodbijane sodbe izhaja, da ni mogoče izključiti možnosti, da je nasprotni udeleženec A. A. zapeljal v križišče čez rdečo luč, tudi ni mogoče zaključiti, da je bil na istem prednostnem nivoju (primerjaj 1. točko prvega odstavka 99. člena ZPrCP ter drugi odstavek 100. člena ZPrCP).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) in izpodbijani plačilni nalog Policijske postaje Velenje z dne 11. 1. 2022 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2.Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.V odgovoru na pritožbo storilec nasprotuje pritožbenim trditvam in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.S plačilnim nalogom z dne 11. 1. 2022, je prekrškovni organ spoznal storilca za odgovornega storitve uvodoma navedenega prekrška, ki naj bi ga storil dne 21. 12. 2021 ob 18.15 uri, ko je kot voznik v križišču zavijal levo po Cesti ... v ..., pri tem pa ni dal prednosti vozniku A. A., ki je pripeljal iz nasprotne smeri po ... cesti, v posledici takega ravnanja pa je s sprednjim desnim delom trčil v sprednji desni del vozila storilca.

6.Uvodoma pritožnik očita izpodbijani sodbi obremenjenost s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 ter v zvezi s tem zatrjuje, da je izrek nejasen in sam s seboj v nasprotju. Ker povzetega pritožbenega očitka ne konkretizira, tudi pritožbeno sodišče kaj drugega, kot da ne zazna nobene nejasnosti in nasprotja, ne more odgovoriti. Očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 je vsled navedenemu neutemeljen.

7.Sodišče prve stopnje je po vloženi ZSV, v kateri je storilec zatrjeval:

7.(-) da je v kritičnem času svoje vozilo zapeljal v križišče Ceste ..., ... Ceste, ... ceste in Ceste ... iz smeri Ceste ..., (-) da se je v križišču kot drugo vozilo ustavil in čakal, (-) da je pred njim vozeči voznik zavil levo, nato pa je sam začel zavijati, saj je moral sprazniti križišče, ker se je za nasprotne udeležence že prižgala zelena luč, (-) da je voznik, ki je pripeljal naravnost iz nasprotne smeri očitno zapeljal v rdečo luč ter (-) da je do prometne nesreče prišlo zaradi ravnanja nasproti vozečega voznika,

7.dopolnilo dokazni postopek, v okviru katerega je zaslišalo storilca, pričo B. B., pričo A. A., prebralo izjavo C. C. ter vpogledalo v listine spisa in v fotografije v spisu, nato pa na podlagi celovite in prepričljive dokazne ocene izvedenih dokazov z gotovostjo ugotovilo, da ni mogoče ovreči zagovora storilca, je do prometne nesreče prišlo iz razloga, ker je nasprotni udeleženec kršil prometne predpise in je zapeljal skozi rdečo luč.

8.Glede na tako izvedeni dokazni postopek je sodišče prve stopnje zaključilo, da razpoložljivi in izvedeni dokazi ne dajo prepričljive podlage za ugotovitev storilčeve krivde, saj je oškodovanec A. A., ki je izpovedoval diametralno nasprotno od storilca, imel v času prometne nesreče kar 0,83 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka, storilčev zagovor pa je potrdila njegova sopotnica.

9.Ker sodbe o ZSV ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 66. člena ZP-1), je pritožbeno sodišče na take ugotovitve prvostopenjskega sodišča in sprejeto dokazno oceno, ki po prepričanju pritožbenega sodišča ni pomanjkljiva, temveč je logična in natančna, vezano. Pritožbeno sodišče tako v okviru pritožbenega postopka zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo presoja le, ali je glede na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, le-to pravilno uporabilo materialne določbe ZP-1 ter določbe predpisa, ki določa prekršek, ali je pri tem storilo kakšno bistveno kršitev določb postopka ter ali je pravilno odmerilo sankcijo za storjeni prekršek.

10.Kot je razvidno iz pritožbenih navedb, prekrškovni organ izpodbija odločitev sodišča prve stopnje s trditvami, da sodišče ni izvedlo vseh dokazov, saj ni zaslišalo policista Č.Č. ter priče C.C. ter da ni upoštevalo ugotovitev policistov. V kolikor s temi trditvami očita relativno bistveno kršitev določb postopka kršitev po drugem odstavku 155. člena ZP-1 v zvezi z 68. členom ZP-1 je ugotoviti, da je C.C. pisno izjavila v korist storilca (in tako izostanek njenega zaslišanja na zakonitost odločitve o ugoditvi storilčevi ZSV ni mogel vplivati), drugih prič obravnavane prometne nesreče prekrškovni organ ni ponudil, policist Č. Č. pa je po trditvah same pritožbe bil prisoten zgolj na ogledu kraja prometne nesreče, samo nesrečo pa ni videl. Ob navedenem ni mogoče zaključiti, da sodišče prve stopnje ni enako skrbno preiskalo okoliščine in ugotovilo dejstva, ki so storilcu v korist kot tudi dejstva, ki ga obremenjujejo. V kolikor pa pritožnik s temi trditvami prikrito izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pa je pojasniti, da je le ta del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.

11.Po drugem odstavku 58. člena ZPrCP mora voznik, ki na križišču zavija levo, pustiti mimo vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri in vozijo naravnost ali zavijajo desno

11.in so na istem prednostnem nivoju

11. (pravilo srečanja). Pri tem ima na križišču prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (desno pravilo), razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače (prvi odstavek).

12.Pritožnik zatrjuje, da četudi je nasprotni udeleženec pripeljal čez rdečo luč, to na obravnavani prekršek ne vpliva, saj bi ga storilec po pravilu srečanja kljub temu moral spustiti mimo. Vendar takšnim pritožbenim trditvam ni mogoče slediti. Navedena pravna podlaga namreč določa, da ima na križišču prednost vozilo, ki prihaja z desne strani (desno pravilo), razen če je s prometno signalizacijo določeno drugače. Ker iz zaključkov izpodbijane sodbe izhaja, da ni mogoče izključiti možnosti, da je nasprotni udeleženec A.A. zapeljal v križišče čez rdečo luč, tudi ni mogoče zaključiti, da je bil na istem prednostnem nivoju (primerjaj 1. točko prvega odstavka 99. člena ZPrCP ter drugi odstavek 100. člena ZPrCP). Zaključek pritožbe, da je povzročitev prometne nesreče na strani storilca, zato ker ni spustil mimo vozila, ki je prihajalo iz nasprotne smeri in je vozilo naravnost, je vsled zgoraj pojasnjenemu neutemeljen.

13.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 66, 66/3, 155, 155/2 Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 58, 58/2, 58/7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.