Jedro

Tožnik v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ko naj bi po lastnih navedbah živel v družinski skupnosti, ni navedel nobenih družinskih članov, torej se je izkazoval kot samska oseba in tudi ni navedel, da preživlja otroka. Prav tako tudi kasneje, v času ko je bil upravičen do brezplačne pravne pomoči, tožene stranke ni obveščal o spremembah (da se je zaposlil, da je dobil otroka), kar pa je bil dolžan na podlagi 41. člena ZBPP. Zaradi navedenega tudi na navedeni pravni podlagi obstaja njegova obveznost vrnitve prejete brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku naložila povrnitev sredstev izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči v znesku 2.156,16 EUR. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila tožniku v postopku osebnega stečaja opr. št. St 2647/2012 z odločbo z dne 23. 1. 2013 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja. Stečajni postopek je bil pravnomočno zaključen dne 12. 7. 2016. Tožnik je v navedenem postopku uspel, vendar ni pridobil nobenega premoženja. V takšnem primeru je v skladu z določbo 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) dolžan povrniti stroške izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj v roku enega leta po pravnomočno zaključenem postopku toliko izboljša, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je ugotovila, da je bil tožnik od 1. 1. 2014 do 5. 2. 2017 zaposlen pri A.A. s.p. za polovični delovni čas, od 6. 2. 2017 do 14. 3. 2017 pri B. d.o.o. za polni delovni čas, od 15. 3. 2017 pa je zaposlen pri C. d.o.o. Ljubljana prav tako za polni delovni čas. V obdobju zadnjih treh mesecev pred ugotavljanjem pogojev je tožnik prejel plačo v skupnem netu znesku 2.496,53 EUR. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je tožnik samska oseba, tako da njegov povprečni mesečni dohodek znaša 832,18 EUR, kar pa presega cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki znaša 585,12 EUR. Zaradi navedenega je v skladu z določbo 49. člena ZBPP dolžan povrniti stroške izplačane iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnik v tožbi ugovarja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, napačno uporabo materialnega prava ter kršitev pravil upravnega postopka. Ne drži trditev, da je prejel plačo v netu znesku 2.496,53 EUR, saj navedeni znesek predstavlja bruto plačo. Stečajni postopek je bil zaključen 28. 7. 2016, zato bi se lahko njegovo finančno stanje preverjalo le v letu 2016. Glavni razlog za vložitev tožbe pa je ugotovitev tožene stranke, da je samska oseba in da nima otrok. Tožnik je dejansko oče dveh mladoletnih otrok, D.D., rojenega ... in E.E., rojenega ... Za oba otroka skrbi, kakor tudi za svojo izvenzakonsko partnerico F.F., ki je brez zaposlitve in dohodkov. Dejansko že več kot šest let živijo skupaj in ves čas skrbi za tri nepreskrbljene družinske člane, zato ni dolžan povrniti prejete brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka. Prav tako prosi za taksno oprostitev.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Zaradi ugotovitve izpolnjevanja finančnega položaja tožnika je tožena stranka po uradni dolžnosti opravila poizvedbe ter izvedla ugotovitveni postopek. Pri tem je ugotovila, da je tožnik imel prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... kot samska oseba. Tožbena navedba, da že več kot šest let živi z družino, privede zgolj do zaključka, da je tožnik že ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajal neresnične podatke, saj v vlogi dne 7. 1. 2013 ni navedel nobenih družinskih članov ter se je tako predstavil kot samska oseba. V zvezi s tožbi priloženim potrdilom iz gospodinjske evidence, iz katerega izhaja, da so v skupnem gospodinjstvu od 7. 7. 2017 prijavljeni tudi F.F., E.E. in D.D., pa tožena stranka ugovarja, da to potrdilo predstavlja nedovoljneno tožbeno novoto. Razen tega tožnik tožene stranke ni nikoli obvestil o dejstvu, da ni oziroma da ni več samska oseba, da je postal oče, temveč je obstoj družinskih članov zamolčal že ob vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede dohodkov tožnika pa tožena stranka pojasnjuje, da je v okviru ugotovitvenega postopka vpogledala v uradne evidence ter iz podatkov Finančne uprave RS ugotovila, da je tožnik prejel neto plačo v zneskih, kot je navedla v izpodbijanem sklepu in ne bruto, kot to zatrjuje tožnik. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki je bil pravnomočno zaključen dne 28. 7. 2016 ter v katerem so bile tožniku odpuščene obveznosti, sporno pa je vprašanje, ali je tožnik dolžan povrniti sredstva izplačana za odobreno brezplačno pravno pomoč.

6. Po določbi drugega odstavka 49. člena ZBPP upravičenec, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni dobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, je pod pogoji iz prvega odstavka 49. člena dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Prvi odstavek 49. člena ZBPP pa določa, da je upravičenec dolžan povrniti stroške iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. O nastopu takšnih okoliščin mora upravičenec v roku, določenem v 41. členu ZBPP, obvestiti strokovno službo za brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 49. člena). Po določbi tretjega odstavka 49. člena ZBPP v takšnem primeru pristojni organ ravna po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. 7. Glede na določbo 49. člena ZBPP torej mora prosilec finančni pogoj za brezplačno pravno pomoč izpolnjevati še eno leto po pravnomočno zaključenem postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Postopek osebnega stečaja je bil v obravnavanem primeru pravnomočno zaključen dne 28. 7. 2016, torej je ta obveznost obstajala do 28. 7. 2017. Glede na navedeno sodišče zavrača tožnikov tožbeni ugovor, da bi lahko tožena stranka upoštevala dohodke tožnika le za leto 2016, kot neutemeljen. Prav tako je neutemeljen tožnikov ugovor, da znesek njegove plače v zadnjih treh mesecih pred izdajo izpodbijanega sklepa v višini 2.496,53 EUR predstavlja bruto plačo. Iz podatkov Finančne uprave RS o tožnikovih obdavčljivih dohodkih je razviden tako prikaz plače v brutu kot v netu zneskih, pri čemer znesek, ki ga je upoštevala tožena stranka, predstavlja tožnikovo neto plačo. 8. Sodišče tudi kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor glede nepravilne ugotovitve družinskega stanja tožnika. Iz potrdila o gospodinjski evidenci, na katerega se sklicuje v tožbi, izhaja, da so bili F.F. (zakonska partnerica) ter otroka D.D. in E.E. prijavljeni v gospodinjsko skupnost tožnika dne 7. 7. 2017, torej že po izdaji izpodbijanega sklepa. Ker gre za okoliščino, ki je nastala po odločitvi tožene stranke, navedenega dejstva v tem postopku ni mogoče upoštevati. Ne glede na to, pa se sodišče v zvezi s tem strinja z ugotovitvami tožene stranke v njenem odgovoru na tožbo, da tožnik v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložil 7. 1. 2013, torej ko naj bi po lastnih navedbah živel v družinski skupnosti, ni navedel nobenih družinskih članov, torej se je izkazoval kot samska oseba in tudi ni navedel, da preživlja otroka. Prav tako tudi kasneje, v času ko je bil upravičen do brezplačne pravne pomoči, ni tožene stranke obveščal o spremembah (da se je zaposlil, da je dobil otroka), kar pa je bil dolžan na podlagi 41. člena ZBPP. Zaradi navedenega tudi na navedeni pravni podlagi obstaja njegova obveznost vrnitve prejete brezplačne pravne pomoči. Po določbah ZBPP se namreč že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov, šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 43. člena ZBPP), ki jo je upravičenec dolžan vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen, z zakonitimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek 43. člena ZBPP).

9. Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor o kršitvi postopka. Iz spisa je razvidno, da je tožena stranka tožnika pozvala, da sporoči podatke o njegovih dohodkih, vendar na navedeni poziv tožnik ni odgovoril, čeprav je bil zaposlen.

10. Po vsem navedenem je tudi po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zavrnitev zahtevka za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.

11. Tožnik je v tožbi zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks. O navedenem predlogu sodišče ni odločilo, saj se v postopkih povezanih z brezplačno pravno pomočjo sodna taksa ne plača (10. člen Zakona o sodnih taksah).