Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka kot prodajalka dolžna z vsakim od tožnikov skleniti prodajno pogodbo po določbah Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) o privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš, s katero se zavezuje izročiti in prenesti v last prvi, drugi in četrti tožnici ter petemu tožniku solastniški idealni delež do 4392/1000 v razmerju do celote na posameznih stanovanjih (opredeljenih v 1., 2., 4. in 5. točki I. dela izreka) v stavbi na naslovu aa, tretji tožnici pa solastniški idealni delež do 2262/1000 v razmerju do celote na stanovanju (opredeljenim v 3. točki I. dela izreka) v stavbi na naslovu aa. Odločilo je, da je toženka dolžna v 15-ih dneh plačati tožnikom njihove pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka (odločitev o stroških) spremenilo, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo. Odločilo je, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali sodišče lahko naloži občini sklenitev prodajnih pogodb za stanovanje po SZ tudi za solastniške deleže, do katerih so bila stanovanja vrnjena v denacionalizacijskem postopku? 2) Ali sodišče lahko naloži občini sklenitev prodajnih pogodb za stanovanje po SZ za večje solastniške deleže, kot izhajajo iz zemljiške knjige (ne da bi imeli preostali zemljiškoknjižni solastniki možnost udeležbe v postopku)? 3) Ali lahko sodišče odloči, kaj v naravi predstavljajo zemljiškoknjižni solastniški deleži posameznih solastnikov nepremičnin, ne da bi bili vsi udeleženci v postopku? 4) Ali so vsi zemljiškoknjižni lastniki nujni sosporniki na pasivni strani v primeru, če tožniki vtožujejo sklenitev prodajnih pogodb po SZ od enega solastnika za večje deleže od tega, ki je vpisan v zemljiški knjigi? 5) Ali lahko sodišče pri odločanju o zahtevkih na sklenitev prodajnih pogodb po SZ samo razlaga denacionalizacijsko odločbo, v izreku katere je določena višina deležev na (celotni) nepremičnini, ki se vrne v naravi, tako, da so bila s tem vrnjena posamezna stanovanja, oziroma ali s tem stori absolutno bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)? 6) Ali je sodišče pri odločanju o zahtevkih na sklenitev prodajnih pogodb po SZ v skladu s 13. členom ZPP vezano na izrek pravnomočne denacionalizacijske odločbe, v katerem je določena višina deležev na (celotni) nepremičnini, ki se vrne v naravi? V zvezi s prvim, petim in šestim vprašanjem uveljavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (sklicuje se na odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 141/2004, III Ips 78/2015, VIII Ips 71/2017 in II Ips 131/2016), v zvezi z drugim, tretjim in četrtim vprašanjem pa uveljavlja odstop od sodne prakse višjih sodišč (sklicuje se na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2936/2014 in I Cp 2382/2013, ki ju prilaga). Navaja, da sta nižji sodišči v obravnavani zadevi prvič zavzeli stališče in naložili toženki, da je dolžna tožnikoma prodati večje solastniške deleže stanovanj v spornih stavbah, ki ji po njenem mnenju pripadajo in pri katerih je vknjižena kot lastnica v zemljiški knjigi po zaključenem postopku denacionalizacije in ji posledično naložili obveznost, ki je toženka ne more izpolniti. Sodišči sta brez udeležbe vseh solastnikov v postopku dejansko razdelili solastnino. Nepravilno sta uporabili 123. člen Stanovanjskega zakona. Denacionalizacijskima upravičencema sta se nepremičnini vrnili v naravi, z vzpostavitvijo idealnih solastniških deležev na celotni nepremičnini in ni res, da so se jima vrnila posamezna stanovanja. Uveljavlja kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Etažna lastnina na nepremičninah še ni vzpostavljena,

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženkinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Toženka, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).