Jedro

Zapisnik o upravni izvršbi je javna listina, kar pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar se v njem potrjuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 25.11.2002. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 11.7.2002, s katerim je upravni organ med drugim ugotovil, da je izvršba opravljena in da znašajo stroški upravne izvršbe 278.747,52 SIT, kar sta zavezanca B. in V.A. dolžna plačati v roku 8 dni po prejemu sklepa. Tožena stranka navaja, da navedena zavezanca nista sledila odločbi urbanističnega inšpektorja, s katero jima je bila naložena odstranitev dveh lesenih objektov. Ker naložene obveznosti nista v roku izpolnila, je prvostopni organ izdal sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je ugotovil, da je odločba urbanističnega inšpektorja postala izvršljiva. Investitorjema je bil dan rok za vzpostavitev v prejšnje stanje, po preteku roka pa bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. Ugotovljeno je bilo, da investitorja naložene obveznosti nista izpolnila, zato je bila opravljena prisilna izvršba. O tej je bil sestavljen zapisnik z dne 12.6.2002. Pooblaščeno izvajalsko podjetje, ki je opravilo prisilno izvršbo, je izstavilo račun v navedenem znesku. Tožena stranka je opravila tudi specifikacijo stroškov po posameznih postavkah. Tega sicer upravni organ prve stopnje v odločbi ni storil, zato je to nepravilnost v skladu s 1. odstavkom 251. člena ZUP tožena stranka popravila.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da tožnik v tožbi ne navaja nobenih dejstev ali okoliščin glede izpodbijanega sklepa, torej ne izpodbija ugotovitve, da je bila upravna izvršba opravljena, prav tako ne izpodbija zneska 278.747,52 SIT. Ugovori v tožbi, ki jih navaja tožnik, se tako ne nanašajo na sporni sklep. Neutemeljen je tožbeni ugovor, ki se nanaša na odpravo pomanjkljivosti. Pritožbeni organ lahko v skladu s 1. odstavkom 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi pomanjkljivosti, če ugotovi, da je prišlo v postopku na prvi stopnji do kršitev pravil postopka. Tožena stranka je tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe odpravila pomanjkljivost obrazložitve sklepa organa prve stopnje, ki ni specificiral plačila stroškov izvršbe po posameznih postavkah. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je tožnik dobil račun za rušenje dveh objektov. Po vpogledu v upravne spise sodišče ugotavlja, da se znesek računa nanaša samo na en objekt, kar je razvidno iz računa z dne 13.6.2002, kakor tudi iz zapisnika o upravni izvršbi, iz katerega je razvidno, da je bil odstranjen samo en objekt. Tožnik v pritožbi med drugim navaja, da pooblaščeno izvajalsko podjetje ni strokovno razkrilo strehe, razstavilo lesene konstrukcije, zložilo les in letve ter pospravilo ostanke. Dela so bila opravljena nestrokovno. Ponovni račun s specifikacijo je bil izstavljen šele na njegovo reakcijo. Specifikacija se nanaša na en objekt in je lahko napisana kadarkoli, vsekakor pa dostavljena šele po njegovi utemeljeni pripombi. Meni, da postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta ni bil pravilen.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po ugotovitvah tožene stranke in sodišča prve stopnje se sporni stroški nanašajo na prisilno izvršbo odstranitve lesenega objekta na zemljišču parc. št. 1192/2 k.o. A. na podlagi odločbe na odstranitev tega objekta, s katero je bila tožniku in njegovi ženi naložena odstranitev navedenega objekta do 6.6.2002. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prvostopni organ na podlagi 117. člena ZUP pravilno odločil in navedenima investitorjema nedovoljenega posega v prostor naložil plačilo stroškov upravne izvršbe. V svojem sklepu upravni organ prve stopnje res ni specificiral naloženih stroškov, vendar je to nepravilnost tožena stranka ob reševanju pritožbe odpravila in specificirala stroške izvršenega rušenja, kot izhajajo iz računa z dne 13.6.2002, ki ga je prvostopnemu organu predložilo pooblaščeno izvajalsko podjetje, ki je opravilo prisilno izvršbo.

Neutemeljen je tožnikov pritožbeni ugovor, da naj bi se višina nastalih stroškov nanašala na dva objekta. Iz zapisnika o upravni izvršbi z dne 12.6.2002, kakor tudi iz računa z dne 13.6.2002 podjetja P.G. je razvidno, da je bil odstranjen samo en objekt in da so v računu za izvršbo navedena le dejansko opravljena dela. Iz zapisnika o upravni izvršbi je namreč točno razvidno, koliko delavcev je bilo prisotno in koliko časa so potrebovali za odstranitev objekta in kakšno opremo oziroma mehanizacijo so pripeljali s seboj. Navedeni zapisnik je javna listina, kar pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar se v njem potrjuje. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v taki listini dejstva neresnično potrjena, vendar v tem primeru nosi dokazno breme stranka, ki to zatrjuje. Tožnik za svojo trditev ni ponudil nobenih dokazov, niti ne navaja konkretnih ugovorov. Zato sodišče ne dvomi v ugotovitev zapisnika o upravni izvršbi, da je bil porušen en sam objekt. Vsi podatki iz zapisnika se ujemajo tudi z izstavljenim računom.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.