Jedro

Ne gre za privilegirano spremembo tožbe, saj tožnik ne zatrjuje nikakršnih novih okoliščin, ki bi imele za posledico zvišanje tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ne dopusti sprememba tožbe, podana v pripravljalni vlogi, vloženi 11. 10. 2016. 2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka (1. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), s predlogom na njegovo spremembo. V konkretnem primeru določba 185. člena ZPP ne pride v poštev, kar tožnik v svoji pripravljalni vlogi zvišuje tožbeni zahtevek izključno za povrnitev nematerialne škode utrpele v delovni nezgodi 15. 1. 2013, tožnik pa v tožbi in pripravljalni vlogi zgolj približno ocenjuje obseg in težo telesnih poškodb in temu prilagaja svoj zahtevek za povrnitev nastale škode. Dejanski obseg bo znan, ko bo v celoti izveden dokazni postopek, zlasti z izvedencem medicinske stroke, ko bo pregledana in analizirana vsa zdravstvena dokumentacija in izveden tudi dokaz z zaslišanjem tožnika. Pri oceni dejanske nematerialne škode in odmeri pravične denarne odškodnine zanjo ne more biti relevantno ali je za sojenje pristojno okrajno oziroma okrožno sodišče. Tožnik ne želi zavlačevati postopka. Zahtevek za povrnitev škode zaradi skaženosti zato zmanjšuje in namesto zahtevanih 3.000,00 EUR sedaj zahteva samo 1.500,00 EUR, s čimer se stvarna pristojnost ne bo spremenila, v celoti in dokončno pa bo urejeno razmerje med pravdnima strankama. Stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbi prvega odstavka 185. člena ZPP.(1) Tožeča stranka je tožbo razširila na podlagi okoliščin, ki so ji bile znane že ob vložitvi tožbe, zato ne gre za privilegirano spremembo tožbe in uporabo 186. člena ZPP.(2) Ker je tožena stranka spremembi nasprotovala, z razširitvijo pa bi prišlo do spremembo stvarne pristojnosti sodišča(3) (namesto okrajnega sodišča, bi bilo pristojno okrožno sodišče, ker je bil zahtevek denarne odškodnine iz zneska 18.505,00 EUR zvišan na znesek 21.280,53 EUR, zahtevek za premoženjsko škodo je ostal nespremenjen, zahtevek za nepremoženjsko škodo pa je bil iz zneska 17.251,00 EUR zvišan na znesek 20.251,00 EUR),(4) ni moč šteti, da je sprememba smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

5. V predmetnem pravdnem postopku je tožnik vložil tožbo na plačilo odškodnine 18.505,00 EUR (za nepremoženjsko škodo 17.251,00 EUR in za premoženjsko škodo 1.254,53 EUR). Po tem, ko je bila toženi stranka tožba vročena (13. 7. 2016) in je nanjo tudi odgovorila (12. 8. 2016), je tožnik spremenil tožbo (11. 10. 2016) v smislu povečanja obstoječega zahtevka (drugi odstavek 184. člena ZPP), pri čemer se je skliceval na isto dejansko in pravno podlago, na katero se je skliceval že v sami tožbi, na tej podlagi pa je dodatno zahteval še plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti v višini 3.000,00 EUR. Tožena stranka v takšno spremembo ni privolila oziroma ji je izrecno nasprotovala, sklicujoč se na dejstvo, da so bile okoliščine v zvezi z razširitvijo tožbe tožniku znane že ob vložitvi tožbe.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za privilegirano spremembo tožbe, saj tožnik ne zatrjuje nikakršnih novih okoliščin, ki bi imele za posledico zvišanje tožbenega zahtevka. Tožnik na enaki dejanski podlagi, poleg že uveljavljane odškodnine iz naslova nepremoženjske škode izvirajoče iz istega škodnega dogodka (za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja tožnikovih življenjskih aktivnosti) uveljavlja še odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Očitno je, kar nenazadnje izhaja tudi iz vsebine pritožbe, da so bile tožniku vse okoliščine glede utrpele in bodoče škode znane že ob vložitvi tožbe, zato bi lahko to vrsto škode (iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti) uveljavljal že ob vložitvi tožbe, pa tega ni storil. Ugotoviti torej je, da ne gre za t. i. privilegirano objektivno spremembo tožbe v smislu 186. člena ZPP kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje. Ob dejstvu, da zakon izrecno določa, da se šteje, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankami, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča (prvi odstavek 185. člena ZPP), tožnik pa ni navedel nobenega upravičenega razloga,(5) zakaj že v tožbi ni uveljavljal tudi te vrste škode, spremembi tožbe v smislu razširitve tožbenega zahtevka ni moč ugoditi. Pri tem so brezpredmetna pritožbena izvajanja o tem, da bo dejanski obseg nepremoženjske škode znan še-le po tem, ko bo izveden dokazni postopek z izvedencem medicinske stroke, saj te okoliščine še niso nastopile in torej ta razlog ob podani spremembi tožbe ni obstajal. 7. V posledici vsega navedenega, in ker sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

8. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj le-ti niso bili priglašeni.

Op. št. (1) : Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembo stvarne pristojnosti sodišča. Op. št. (2) : Privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena tega zakona.

Op. št. (3) : Na podlagi prvega odstavka 41. člena ZPP se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago.

Op. št. (4) : Po večinskem stališču (kakor izhaja iz novejše, spremenjene prakse VSRS) je za določitev stvarne pristojnosti sodišča pri odločanju o zahtevkih za premoženjsko in nepremoženjsko škodo iz istega škodnega dogodka treba presojati ekonomski pomen zadeve, zato se upošteva seštevek vrednosti vseh zahtevkov.

Op. št. (5) : Obstoja okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe (tožba vložena 17. 6. 2016, sprememba pa 11. 10. 2016).