Jedro

Z določitvijo deležev na skupnem premoženju še ne nastane solastnina na posameznih stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Režim skupnega premoženja se lahko ukine le z delitvijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Piranu odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu za delitev solastnega premoženja, ki se nanaša na nepremičnine, to je parc. št. 401/32 in parc. št. 95.S k.o. H.; del stavbe z ID. št. 4.E, vpisano v podvložku št. 1370/5 k.o. M. in parc. št. 982, vpisano v vložek št. 1675, k.o. M. Sklenilo je, da bo po pravnomočnosti te odločbe predlog v tem delu odstopilo Okrajnemu sodišču v Mariboru.

2. Predlagateljica v pritožbi zoper izpodbijani sklep uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP. V pritožbi navaja, da je vložila predlog za delitev skupnega premoženja, to je nepremičnin, ki sta jih nepravdni stranki pridobili v času trajanja zakonske zveze. To je razvidno iz predloga za delitev, priložene razvezne sodbe in zemljiškoknjižnih izpiskov, iz katerih izhaja, da so bile nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze nepravdnih strank. Po 59. členu ZZZDR se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, torej delež vsakega do ½ in tak delež izhaja tudi iz zemljiškoknjižnih izpiskov. Ob takšnih podatkih je v skladu s prvim odstavkom 129. člena ZNP lahko izbrala kot krajevno pristojno katerokoli sodišče na območju katerega se nahaja vsaj ena od nepremičnin, ki spadajo v skupno premoženje nepravdnih strank. Skupno premoženje bivših zakoncev se deli v enem in enotnem postopku, saj je takšen tudi namen zakonodajalca. To pomeni, da lahko eden od zakoncev dobi nepremičnino v P. npr. v celoti, drugi pa tiste, ki so v M. To je predlagateljica v predlogu tudi navedla, saj je stanovanjska hiša na Po. vredna več kot vse tri preostale nepremičnine skupaj, to je hiša v P., stanovanje in garaža v M. Če bi postopek delitve tekel tako, da bi bilo za vsako od nepremičnin krajevno pristojno sodišče, kjer nepremičnina leži, takšnega učinka delitve ne bi bilo mogoče doseči. Nobeden od bivših zakoncev nima denarja, da bi drugega izplačal, zato bi bilo potrebno prodajati nepremičnine namesto, da bi se v naravi delile tako, kot predlaga predlagateljica. Če bi obstal izpodbijani sklep, bivša zakonca ne bi mogla razdeliti svojega premoženja tako, da bi dobil vsak svoj delež v naravi, zato je odločitev izpodbijanega sklepa napačna. Sodišče določbe 13. člena ZNP ni pravilno uporabilo, prav tako ne določbe prvega odstavka 16. člena tega zakona. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva v nadaljnjo obravnavo Okrajnemu sodišču v Piranu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZNP ima v 129. členu posebna pravila o krajevni pristojnosti v postopku za delitev skupnega premoženja. Skupno premoženje je lahko na območju več sodišč, vendar je smotrno, da se samo ob sočasnem odločanju o celotnem premoženju, takšno premoženje pravilno in pravično razdeli med udeležencema. Sodišče prve stopnje v konkretni zadevi tega pravila ni uporabilo, ker je štelo, da je s tem, ko sta pri udeležencih v zemljiški knjigi vpisana deleža do ½ pri vsakemu od njiju, že opravila delitev.

5. S tem stališčem bi pritožbeno sodišče soglašalo samo, če bi iz vpisov v zemljiški knjigi izhajalo, da sta udeleženca tega nepravdnega postopka že opravila delitev skupnega premoženja z delilno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, s katero sta skupno lastnino preoblikovala v solastnino. Iz navedb predloga pa izhaja, da premoženja udeleženca še nista delila, prav zato je predlagateljica tudi vložila predlog za delitev. V predlogu je pojasnjeno, da sta se udeleženca po enakih deležih, kot jih določa zakon, le vpisala, s tem da je pri eni nepremičnini (garaži) celo vpisan kot lastnik le nasprotni udeleženec, ki pa predlagateljici priznava enak delež, kot ga ima na preostalem skupnem premoženju. Z določitvijo deležev na skupnem premoženju še ne nastane solastnina na posameznih stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Pri premoženjski skupnosti zakoncev se namreč upravičenja nanašajo na premoženje kot celoto in ne na vsako posamično stvar, ki to premoženje sestavlja. Režim skupnega premoženja se lahko ukine le z delitvijo. V konkretni zadevi se delitev šele predlaga, zato bi moralo sodišče prve stopnje glede krajevne pristojnosti upoštevati določbo 129. člena ZNP.

6. Ker je napačno izhajalo iz 13. člena ZNP, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi predlagateljice ugodilo in na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo v nadaljnji postopek. Ena od nepremičnin, ki spadajo skupno premoženje razvezanih zakoncev, leži na območju Okrajnega sodišča v Piranu, zato je v skladu z določbo 129. člena ZNP predlagateljica lahko izbrala to sodišče, ki mora izpeljati postopek delitve vseh nepremičnin, ki spadajo v skupno premoženje, sočasno. Le tako bo tudi lahko pravično in pravilno razdelilo nepremičnine med oba udeleženca tega postopka, kot utemeljeno navaja pritožba.