Jedro

O umiku izvršilnega predloga kot procesnem dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, jasno in določno navede, da umika izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče.

Obrazložitev

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev : Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo .

Zoper sklep se po svojih pooblaščencih pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj je upnica na dopis sodišča, s katerim je bila pozvana, da sporoči, ali umika predlog za izvršbo ali ne, saj naj bi iz poročila izvršitelja izhajalo, da je bil predlog dejansko umaknjen, v spisu pa umika ni bilo, podala pravočasen odgovor z dne 23. 8. 2006, v katerem je pojasnila, da pri izvršilnem postopku vztraja, da nikdar ni umaknila predloga za izvršbo in da ji ni jasno, zakaj je izvršitelj podal tovrsten zapis v svojem poročilu. Glede na navedeno, še zlasti pa glede na dejstvo, da upnica predloga za izvršbo nikdar ni umaknila, je predmetna pritožba v celoti utemeljena, vsled česar predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter izvršilni postopek nadaljuje, dolžniku pa naloži plačilo stroškov predmetnega postopka.

Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ) . Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.

V obravnavanem primeru je izvršitelj sodišču prve stopnje dne 27. 6. 2006 poslal hkrati s poročilom o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračunom plačila za delo in stroškov tudi fotokopijo vloge upnice z dne 16. 6. 2006, ki je bila naslovljena na izvršitelja in iz katere je med drugim izhajalo, da upnica v izvršilni zadevi opr. št. I 2003/03501 dokončno odstopa od nadaljnjih izvršb. Zato je sodišče prve stopnje upnico preko njenega pooblaščenca pozvalo, da v roku 8 dni sporoči, ali umika predlog za izvršbo. Dne 23. 8. 2006 je upnica po pooblaščencu sodišče prve stopnje obvestila, da ni umaknila predloga za izvršbo, ter da upnici ni jasno, zakaj je izvršitelj podal tovrsten zapis v svojem poročilu ter da vztraja pri izvršbi. Dne 25. 8. 2006 pa je sodišče prve stopnje po faksu dobilo nepodpisano vlogo upnice naslovljeno na sodišče, na kateri je bil označen datum 16. 6. 2006 in iz katere je izhajalo, da v izvršilni zadevi opr. št. I 2003/03501 dokončno odstopa od nadaljnjih izvršb. Za tem je sodišče prve stopnje izvršitelja pozvalo, da predloži original vloge upnice z dne 16. 6. 2006, kar je izvršitelj tudi storil. Nato pa je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 43. člena ZIZ izvršbo ustavilo, z obrazložitvijo, da je izvršbo ustavilo, ker je upnica z vlogo z dne 16. 6. 2006 umaknila predlog za izvršbo. Takšna obrazložitev pa je glede na zgoraj opisano procesno situacijo po oceni pritožbenega sodišča pomanjkljiva oziroma iz nje ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih. O umiku izvršilnega predloga kot procesnem dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti šele, če upnik v vlogi naslovljeni na sodišče, jasno in določno navede, da umika izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče. Glede na navedeno in upoštevaje zgoraj opisani zaplet, ki je nastal v zvezi z umikom predloga za izvršbo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasniti, katera izmed treh vlog upnice, ki se nahajajo v spisu in na katerih je datum 16. 6. 2006, predstavlja umik predloga za izvršbo, in zakaj, pri čemer bi moralo odgovoriti na vprašanje, ali predstavlja upničina vloga jasno in določno izjavo o umiku, preveriti pa bi tudi moralo, na koga so posamezne vloge naslovljene (na sodišče, izvršitelja). Opredeliti pa bi se moralo tudi do nasprotovanj med izjavami upnice in njenega pooblaščenca ter pojasniti, komu in zakaj je potrebno dati prednost. Ob vsem tem pa bi moralo tudi upoštevati, da umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati.

Ker torej sklep o odločilnih dejstvih nima razlogov, pritožbeno sodišče zaključuje, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerega ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi upnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).