Jedro

Procesna zakonitost (kot odraz načela pravne države) v upravnem sporu zahteva, da sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost tožbe, najprej preveri izpolnjenost zakonsko določenih procesnih predpostavk, na podlagi katerih se meritorna presoja izpodbijanega upravnega akta lahko začne. Brez njih vsebinsko odločanje sodišča o spornem predmetu ni dopustno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper informativni izračun stare devizne vloge Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada, št. 004-3779/2015/3 z dne 25. 4. 2016. Z njim je bilo ugotovljeno, da je pritožnik imetnik stare devizne vloge (prvi odstavek izreka), da Republika Slovenija prevzame izpolnitev obveznosti A. A., d. d., Glavne podružnice B. B., do pritožnika iz naslova izplačila glavnice neizplačane stare devizne vloge v višini 152.230,88 EUR in obresti v višini 71.821,78 EUR, skupaj 224.052,66 EUR (drugi odstavek izreka), da se plačilo izvrši na transakcijski oziroma osebni račun pooblaščenca za sprejem plačila (tretji odstavek izreka), da bo znesek, ugotovljen z informativnim izračunom, izplačan 30. dan po njegovi pravnomočnosti, da bo znesek izplačan skupaj z obrestmi, obračunanimi za obdobje od dne izdaje informativnega izračuna do izplačila po obrestni meri za vloge gospodinjstev čez noč, objavljeni v mesečnem biltenu Banke Slovenije (četrti odstavek izreka) ter da posebni stroški v tem postopku niso nastali (peti odstavek izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je postopek verifikacije devizne vloge poseben upravni postopek, v katerem se v skladu s četrtim odstavkom 7. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, razen če je v ZNISESČP določeno drugače. V tretjem odstavku 13. člena ZNISESČP je določeno, da če upravičenec meni, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni ali se z informativnim izračunom ne strinja, lahko v 30 dneh od vročitve izračuna vloži ugovor zoper njega. Četrti odstavek istega člena pa določa, da če upravičenec v navedenem roku ne vloži ugovora, velja po poteku roka informativni izračun za dokončno in pravnomočno odločbo o zahtevi za verifikacijo. Po določbi 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo, tega ni vložila, ali pa ga je vložila prepozno. Pritožnik v roku iz 13. člena ZNISESČP ugovora ni vložil, zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo v upravnem sporu zavrglo kot nedopustno.

3. V pritožbi, ki jo pritožnik vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, določenih v prvem odstavku 75. člena ZUS-1, in zaradi kršitev 23. in 25. člena Ustave RS navaja, da ugovor iz tretjega odstavka 13. člena ZNISESČP ne more zagotoviti učinkovitega varstva pravic pritožnika in se ga ne sme obravnavati kot pravno sredstvo v pomenu, kot ga je razlagalo sodišče prve stopnje. Ugovor naj bi bil neustaven, ker pritožnik z njim ni mogel vložiti pravnega sredstva samo zoper del informativnega izračuna, ki določa višino obresti. S tem pa je bila pritožniku kršena tudi pravica iz 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter 49. člen Listine EU o temeljnih pravicah.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Prvi odstavek 6. člena ZUS-1 vzpostavlja zahtevo po izčrpanju pravnih sredstev pred vložitvijo tožbe v upravnem sporu. Gre za procesno predpostavko, ki stranki nalaga, da aktivno izkoristi procesne možnosti, ki so ji na voljo, in v katerih lahko predstavi svoje pomisleke glede zavzetih stališč upravnega organa. Stranka ne more uveljavljati neposrednega sodnega varstva njene pravice ali obveznosti iz 23. člena Ustave RS v upravnem sporu pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, če ni izčrpala pravnih sredstev v upravnem postopku pred organom, ki ni sodišče.1

7. Procesna zakonitost (kot odraz načela pravne države) v upravnem sporu zahteva, da sodišče, ne glede na morebitno utemeljenost tožbe, najprej preveri izpolnjenost zakonsko določenih procesnih predpostavk, na podlagi katerih se meritorna presoja izpodbijanega upravnega akta lahko začne. Brez njih vsebinsko odločanje sodišča o spornem predmetu ni dopustno. V nasprotnem primeru bi sodišče z arbitrarnim ravnanjem kršilo 125. člen Ustave RS, s podelitvijo določenim strankam več pravic kot jim jih gre po zakonu, pa tudi 14. in 22. člen Ustave RS.

8. Zahteva pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru spregledati določbo prvega odstavka 6. člena ZUS-1, zato ni utemeljena. Pritožnik bi moral svoje pomisleke o ustavnosti določbe tretjega odstavka 13. člena ZNISESČP podati v ugovoru zoper informativni izračun. Uporaba predvidenih pravnih sredstev je primarni način stranke za zavarovanje njenih pravnih interesov.

9. Vrhovno sodišče še dodaja, da je nepravilno tudi pritožnikovo stališče, da naj bi iz ureditve ugovora po ZNISESČP izhajala njegova neučinkovitost, ker ga ni mogoče vložiti samo zoper del informativnega izračuna. Stranka naj bi z njegovo vložitvijo tvegala, da bo informativni izračun spremenjen tudi v delu, ki je zanjo ugoden. ZNISESČP v četrtem odstavku 7. člena določa, da se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, razen če je v ZNISESČP določeno drugače. To pomeni, da tudi v postopku verifikacije devizne vloge velja 247. člen ZUP, ki omejuje preizkus upravnega akta, zoper katerega je bilo vloženo pravno sredstvo, na del, ki ga pritožnik izpodbija in 253. člen ZUP, ki vzpostavlja prepoved spremembe izpodbijanega akta v škodo pritožnika (reformatio in peius). ZNISESČP v tretjem odstavku 14. členu sicer določa, da mora odločba o ugovoru vsebovati vse podatke iz informativnega izračuna, vendar to ne pomeni, da omogoča njegovo ponovno vsebinsko presojo v delu, ki mu stranka ne ugovarja ali celo njegovo spremembo v škodo stranke ne glede na navedene določbe ZUP.

10. Neutemeljena je tudi pritožnikova navedba, da naj bi vložitev ugovora neupravičeno podaljšala celoten postopek, ki traja že več kot 25 let. Rok za odločitev o ugovoru je po drugem odstavku 15. člena ZNISESČP določen na dva meseca. Poleg tega je pritožnik tožbo v upravnem sporu zoper informativni izračun vložil več kot pet mesecev po njegovi vročitvi. To pa pomeni, da tožba ne bi bila dopustna tudi, če bi bilo pritožnikovo stališče o neučinkovitosti ugovora pravilno. Tožbo je namreč po prvem odstavku 28. člena ZUS-1 treba vložiti v 30 dneh.

11. Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (prvi odstavek 82. člena v zvezi s 76. členom ZUS-1).

K II. točki izreka:

12. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Janez Breznik in dr. Erik Kerševan (redaktorja), GV Založba, Ljubljana 2008, str. 76.