Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora biti iz sklepa razvidna konkretna višina (znesek) taksne obveznosti, navedeno mora biti, na katero procesno dejanje oziroma odločitev sodišča se ta taksna obveznost nanaša, konkretizirano pa mora biti tudi premoženjsko stanje stranke, ki prosi za oprostitev plačila taks.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep (2. točka izreka sklepa) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.
Z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 1/90-prečiščeno besedilo, in Uradni list RS št. 14/91, 38/96, 20/98, 50/98, 70/00, 29/01 in 93/01) zavrnilo predlog A.B. ter T.M. in D.M. (v nadaljevanju tožniki) za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo zoper sodbo U 177/2001-35 z dne 18.6.2002. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je na podlagi predloženih podatkov o dohodkih imenovanih ugotovilo, da s plačilom sodne takse ne bi bilo ogroženo njihovo preživljanje, saj je iz potrdil o premoženjskem stanju Davčnega urada M. z dne 4.9.2002 razvidno, da ne vzdržujejo drugih družinskih članov.
Tožniki v pritožbi zoper izpodbijani sklep navajajo, da se ne strinjajo s presojo sodišča prve stopnje. Menijo, da je zaključek sodišča prve stopnje, da jim s plačilom sodnih taks ne bi bilo ogroženo preživljanje, preuranjen. Navajajo, da 5.000,00 SIT, kolikor bi bil dolžan plačati vsak izmed petih tožnikov, zanje ni zanemarljiv strošek. A.B. namreč komaj poravnava vse svoje stroške, saj mora mnoga zdravila in zdravstvene pripomočke kupovati s svojimi sredstvi, temu pa je potrebno prišteti tudi znatne stroške ogrevanja z elektriko. Sodišče prve stopnje pri presojanju zmožnosti lastnega preživljanja tožnice ni upoštevalo teh, za tožnico nujnih stroškov, čeprav bi jih moralo. Pri ugotavljanju zmožnosti preživljanja tožnika T.M. bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da študira ob delu in ima stroške s šolnino ter da mora prispevati k pokritju stroškov v skupnem gospodinjstvu. Plačilo navedenega deleža takse bi lahko ogrozilo njegovo preživljanje. Tožnik D.M. pa zaradi narave svojega dela za prehrano porabi več, kot je to potrebno za povprečno delo, prav tako pa prispeva k režijskim stroškom skupnega gospodinjstva, zato bi zaradi navedenega deleža za sodno takso bilo ogroženo tudi njegovo preživljanje.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi gre za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi 13. člena ZST. Tudi kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila taks po 13. členu ZST, mora biti sklep sodišča prve stopnje o predlogu takšen, da ga je možno preizkusiti. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve sklepa razvidno, da je sodišče opravilo celovito presojo okoliščin, pomembnih za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. V skladu z določbo 5. odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99), ki se na podlagi 1. odstavka 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS niso urejena, mora sodišče pri odločanju skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani. Iz sklepa mora biti razvidna konkretna višina (znesek) taksne obveznosti, navedeno mora biti, na katero procesno dejanje stranke oziroma odločitve sodišča se ta taksna obveznost nanaša, konkretizirano pa mora biti tudi premoženjsko stanje stranke, ki prosi za oprostitev plačila taks. Šele na tej podlagi je možna presoja o tem, ali so ali niso izpolnjeni pogoji za oprostitev (takšno stališče je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sklepu opr.št. I Up 715/2003 z dne 4.9.2003).
Izpodbijani sklep po presoji pritožbenega sodišča nima takšne vsebine. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč navaja zgolj podatke o dohodkih tožnikov ter iz tega sklepa, da s plačilom sodne takse ne bi bilo ogroženo njihovo preživljanje, ne opravi pa presoje drugih, za odločitev v tej zadevi prav tako pravno pomembnih okoliščin, kot so navedene zgoraj. Ker izpodbijani sklep po presoji pritožbenega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po 3. točki 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje na podlagi predloženih dokazil tožnikov moralo presoditi utemeljenost njihovega predloga o oprostitvi plačila sodnih taks glede na to, ali bi bila s plačilom sodnih taks občutna zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljajo tožniki oziroma se preživljajo njihovi družinski člani, kot to določa 13. člen ZST.