Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1525/2016-10

ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.1525.2016.10 Upravni oddelek

kmetijsko okoljska plačila nosilec kmetijskega gospodarstva prevzemanje novih obveznosti zavrnitev zahtevka
Upravno sodišče
8. maj 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

To, da je tožnik ukrep zamenjal, in za toženko dopustnost zamenjave ni bila sporna, saj je zahtevku v tem delu ugodila, pomeni, da je zamenjava dovoljena in veljavno izvršena. Vendar pa tožnik zmotno trdi, da iz tega razloga ne gre za ukrep, ki je bil podaljšan, ampak za nov ukrep tj. za novo prevzeto obveznost za izvajanje podukrepa KOP po drugem odstavku 13. člena Uredbe osi 2, ki dopušča prevzemanje novih obveznosti za ukrep KOP EK.

Površin, na katerih se pred prevzemom (od soseda) ni izvajal noben ukrep, v vlogi pa tožnik za njih uveljavlja plačilo za ukrep KOP EK, ni mogoče obravnavati kot površine, na katerih se prevzema nova obveznost za izvajanje podukrepa KOP EK, saj obveznost izvajati ukrep že obstaja. Toženka je zato pravilno uporabila predpis, ko je štela, da površine 4,42 ha ni mogoče obravnavati kot površine, na kateri tožnik prevzema obveznost izvajati nov ukrep KOP EK, ampak kot povečanje površine za izvajanje že obstoječe obveznosti iz podaljšanega ukrepa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka plača svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrnila zahtevek za podukrep kmetijsko okoljska plačila - ekološko kmetovanje (v nadaljevanju KOP EK) na kmetijski rastlini travinje na površini 4,42 ha. V obrazložitvi navaja, da je tožnik 14. 4. 2014 vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2014, v kateri je med drugim uveljavljal zahtevek KOP- EK na površini 8,03 ha. Prvostopenjski organ je z odločbo št. 33101-40457/2014/5 z dne 18. 5. 2015 ugodil zahtevku za površino 3,61 ha, za površino 4,42 ha pa je zahtevek zavrnil. Drugostopenjski organ je pritožbi ugodil in zadevo v zavrnilnem delu vrnil v ponoven postopek, saj je zaradi skope obrazložitve ni mogel preizkusiti. V ponovljenem postopku prvostopenjski organ ugotavlja, da je tožnik prevzel 3,61 ha zemljišč od A.A., ki je leta 2007 vstopil v podukrep KOP – REJ s površino 22,32 ha in prevzel obveznost, da ga bo izvajal 5 let. Petletno obdobje je zaključil v letu 2011. Na podlagi 13 a člena Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014 (v nadaljevanju Uredba osi 2) je A.A. leta 2012 uveljavljal podaljšanje podukrepa KOP-REJ na površini 21,27 ha. Pri podaljšanju obveznosti za leto 2014 je bilo mogoče podaljšati le celotno obveznost leta 2013 (prvi odstavek 14. člena Uredbe osi 2). Nosilci KMG-jev, ki so izvajali podukrepe KOP in se je petletna obveznost z leti 2011, 2012 ali 2013 končala, so lahko v letih 2012, 2013 in 2014 površine vključili v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druge KMG (četrti odstavek 14.člena Uredbe osi 2). A.A. je dne 14. 4. 2014, na podlagi obrazca F prodaja/ odstop zemljišč vključenih v kmetijsko okoljska plačila v predhodnem letu k drugemu kmetijskemu gospodarstvu, oddal površine v velikosti 3,61 ha tožniku. V zbirni vlogi je tožnik v zvezi s tem podal izjavo, da je s prenosom zemljišč prevzel tudi obveznost nadaljevanja ukrepov KOP in sicer podukrep REJ nadaljuje z izvajanjem ukrepa EK. Iz vloge je razvidno, da je tožnik povečal podukrep KOP za 4,42 ha, po sedmem odstavku 14. člena Uredbe KOP pa povečanje površine podukrepa KOP ni mogoče. Ker gre za podaljšanje obveznosti iz leta 2013, tožnik glede na 13. in 14. člen Uredbe osi 2 ni izpolnil pogojev za novo obveznost. Zato je bilo potrebno njegov zahtevek za KOP EK za 4,42 ha zavrniti.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Navaja, da je bilo v Uredbi osi 2 določeno, da je eden od podukrepov KOP, za katere je bilo v letu 2014 mogoče prevzemati nove obveznosti tudi ekološko kmetovanje, vendar pa prevzemanja nove obveznosti ne gre enačiti s podaljšanjem obstoječe obveznosti. V konkretnem primeru ne gre za prevzemanje nove obveznosti, ampak za njeno podaljšanje, saj se je ukrep izvajal že pred tem letom. Pri podaljšanju obveznosti izvajanja podukrepov KOP je plačilo mogoče uveljavljati le za že vključeno površino podukrepa KOP, ker v letu 2014 povečanje površine za podaljšani podukrep KOP-a ni mogoče. 3. Tožnik vlaga tožbo, ker se z izpodbijano odločbo ne strinja, saj meni, da je toženka zmotno uporabila predpis. Navaja, da je začel s kmetovanjem v letu 2014, ko je prvič vložil zbirno vlogo. Del kmetijskih površin (3,61 ha) je prevzel od očeta, del (4,42 ha) pa od soseda. Na kmetijskih površinah, prevzetih od očeta, se je izvajal podukrep KOP - REJ, katerega je tožnik z zbirno vlogo zamenjal s podukrepom KOP - EK. Površine, ki jih je prevzel od soseda, je tožnik vključil v nov podukrep 214-I/7 tj. KOP - EK, saj je po Uredbi osi 2 mogoče prevzeti nove obveznosti za nekatere podukrepe, med katerimi je tudi ta podukrep. Toženka je zmotno štela, da tožnik nadaljuje izvajanje podukrepov na površinah, kjer so iste podukrepe izvajali predhodni uporabniki in obenem te površine še povečuje. Njegovo kmetijsko gospodarstvo je v letu 2014 na novo vstopilo v izvajanje tega podukrepa, saj se pred letom 2104 na kmetijskih površinah, na katerih tožnik izvaja KOP EK, ni izvajal ta ukrep, ampak drugi. Četudi je tožnik prevzel kmetijske površine od očeta z F obrazcem, to še ne pomeni, da je podaljšal obveznost, ki jo je oče izvajal v letu 2013, saj je oče izvajal podukrep KOP REJ na 21,27 ha. Tožnik je od njega prevzel 3,61 ha, ukrep pa je zamenjal in začel z izvajanjem podukrepa KOP EK. Površine 4,42 ha, ki jih je prevzel od soseda, dotlej niso bile vključene v izvajanje ukrepov KOP, ampak jih je tožnik prijavil na novo. Prevzem površin od očeta in sprememba podukrepa ter prevzem površin od soseda, bi se zato po drugem odstavku 13. člena Uredbe osi 2 morala šteti za vstop v odprt podukrep – izvajanje KOP EK. Tožnik predlaga, da sodišče odločbo odpravi in ugotovi, da mu pripadajo sredstva iz podukrepa KOP-EK za leto 2014 in podrejeno, da vrne zadevo v ponovno reševanje upravnemu organu. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, ki so že navedeni v obrazložitvi obeh odločb ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Prvi odstavek 14. člena Uredbe osi 2 določa, da se zaključena petletna obveznost za izvajanje posameznih podukrepov KOP a (...) in za dve leti podaljšana obveznost iz tretjega odstavka tega člena v letih 2012–2014 lahko podaljšata ali končata, pri čemer je mogoče podaljšati le celotno obveznost, sicer se podaljšanje obveznosti zavrne. Po tretjem odstavku 14. člena Uredbe KOP je mogoče obveznost izvajanja podukrepov KOP a (…) v letu 2012 podaljšati za dve leti in v letu 2014 še za eno leto, če se petletna obveznost konča z letom 2011. 7. Med strankama ni sporno, da je tožnik v zbirni vlogi za leto 2014 v obrazcu D za svoje kmetijsko gospodarstvo uveljavljal zahtevek za podukrep KOP-EK za površino 8,03 ha zemljišča, ki je po vrsti rabe travina. Od tega je 3,61 ha zemljišča prevzel od očeta, ki je na površini 21,27 ha izvajal podukrep KOP REJ. Iz ugotovitev v izpodbijani odločbi, katerih tožnik ne prereka, izhaja, da je A.A. pričel izvajati ta ukrep na svojem kmetijskem gospodarstvu v letu 2007, v letu 2012 je uveljavljal njegovo podaljšanje, ukrep pa je podaljšal še za leto 2014. Iz citiranega določila Uredbe KOP izhaja, da je bilo podaljšanje mogoče uveljavljati le za celotno površino oziroma obveznost, sicer bi bila vloga zavrnjena. A.A. je torej uveljavljal podaljšanje podukrepa KOP-REJ na celotni površini 21,27 ha. Posledično je bil dolžan izvajati obveznosti iz tega ukrepa na tej površini.

8. Po četrtem odstavku 14. člena Uredbe o plačilih lahko nosilci kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju KMG jev), ki so v letih 2011, 2012 in 2013 na določenih površinah KMG ja izvajali podukrepe KOP a (...) in se petletna obveznost za izvajanje teh podukrepov z leti 2011, 2012 in 2013 konča, te površine v letih 2012, 2013 in 2014 vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druge KMG je na podlagi obrazca prodaje ali odstopa zemljišč, vključenih v podukrepe KOP v predhodnem letu, drugemu KMG ju iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

9. Citirano določilo omogoča, da nosilec KMG, ki je prejel plačila iz podukrepa KOP, podaljša svojo obveznost izvajati podukrep KOP tudi v primeru, ko pride do prenosa zemljišč ali dela zemljišč, na katerih se izvaja KOP, drugemu KMG. Ker je v obravnavani zadevi tožnik od A.A. prevzel 3,61 ha zemljišč, je A.A. svojo obveznost, da tudi na teh zemljiščih v letu 2014 izvaja podukrep KOP, lahko izpolnil tako, da je to obveznost na prevzeti površini od njega prevzel tožnik. Zato gre tudi na površini 3,61 ha za podaljšano obveznost izvajati že obstoječi podukrep KOP (od prej skupne površine 21,27). Če bi A.A. odstopil tožniku del zemljišč, na katerih je dolžan izvajati podukrep KOP, brez sočasne obveznosti prevzemnika, da izvaja podaljšano obveznost KOP, bi prišlo do kršitve odstopnikove obveznosti, za katere so v Uredbi osi 2 oziroma v Uredbah Komisije ES določene sankcije, saj je podaljšanje mogoče le za celotno površino, na kateri se je izvajal ukrep.

10. Četrta alineja točke 4. Splošni pogoji Priloge 1 Uredbe osi 2 določa, da se med posameznimi leti en podukrep KOP lahko zamenja z drugim, če ta sprememba prispeva k bistvenemu izboljšanju varovanja okolja. Iz priloge 4, v kateri so navedeni med seboj zamenljivi ukrepi, izhaja, da je ukrep 214-III/1 (KOP REJ) mogoče zamenjati za 214-I/7 (KOP EK). Po sedmem odstavku 14. člena Uredbe osi 2 pa je mogoče pri podaljšanju obveznosti izvajanja podukrepov KOP a (...) uveljavljati plačilo za vključeno površino podukrepa KOP a, ki se lahko poveča za največ 2 ha oziroma 20 odstotkov, pri čemer se upošteva dovoljen obseg povečanja površin, ki je ugodnejši za upravičenca. Ne glede na določbo prejšnjega stavka v letu 2014 povečanje površine podukrepa KOP a ni mogoče. 11. To, da je tožnik ukrep zamenjal, in za toženko dopustnost zamenjave ni bila sporna, saj je zahtevku v tem delu ugodila, pomeni, da je zamenjava dovoljena in veljavno izvršena. Vendar pa tožnik zmotno trdi, da iz tega razloga ne gre za ukrep, ki je bil podaljšan, ampak za nov ukrep tj. za novo prevzeto obveznost za izvajanje podukrepa KOP po drugem odstavku 13. člena Uredbe osi 2, ki dopušča prevzemanje novih obveznosti za ukrep KOP EK. Toženka pravilno razlaga predpis, ko ugotavlja, da gre za podaljšanje. Če v primeru zamenjave ukrepa KOP REJ na površini 3,61 ha v KOP EK ne bi šlo za podaljšanje že obstoječe obveznosti (v celoti), ampak za novo prevzeto obveznost, bi A.A. izvajal podaljšano obveznost na manjši površini, kot je bil to dolžan storiti. To bi predstavljalo kršitev njegove obveznosti, odločbe, ki bi pomenila kršitev obveznosti, pa ni dopustno izdati. Na površini 3,61 ha je zato brez dvoma prišlo do podaljšanja obveznosti izvajanja obstoječega ukrepa KOP, ki je bil zamenjan in ne do prevzema novih obveznosti iz novega ukrepa. Površin, na katerih se pred prevzemom (od soseda) ni izvajal noben ukrep, v vlogi pa tožnik za njih uveljavlja plačilo za ukrep KOP EK, zato ni mogoče obravnavati kot površine, na katerih se prevzema nova obveznost za izvajanje podukrepa KOP EK, saj obveznost izvajati ukrep že obstaja. Toženka je zato pravilno uporabila predpis, ko je štela, da površine 4,42 ha ni mogoče obravnavati kot površine, na kateri tožnik prevzema obveznost izvajati nov ukrep KOP EK, ampak kot povečanje površine za izvajanje že obstoječe obveznosti iz podaljšanega ukrepa. V letu 2014 pa povečanje površine vključene v podukrep glede na citirano določilo ni dopustno.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia