Jedro

Carinske oprostitve na podlagi 50. člena CZ ni možno naknadno uveljavljati po 270. členu CZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je carinarnica ... z odločbo z dne 29.6.1992 zavrnila zahtevo za vračilo carine tožeči stranki, ker da so bili podatki v uvozni carinski deklaraciji v času carinjenja usklajeni s podatki iz listin priloženih k deklaraciji, in ker iz deklaracije ni razvidno, da želi uvoznik blago ocariniti z uporabo 50. člena carinskega zakona, in da tako niso izpolnjeni pogoji za vračilo carine v smislu 270. člena carinskega zakona. Zoper to odločbo se je tožeča stranka pritožila, v pritožbi se sklicuje na nekaj sodb Zveznega sodišča, iz katerih naj bi izhajalo, da se zavezanec oprosti plačila carine za uvoz ločilnega sredstva. Republiška carinska uprava je z odločbo z dne 30.12.1992 pritožbo zavrnila kot neutemeljeno, ker v uvozni carinski deklaraciji ni bila prijavljena uporaba 50. člena carinskega zakona, vsi ostali podatki v deklaraciji pa so bili medsebojno usklajeni, zato ni pogojev po 270. členu carinskega zakona za vračilo carine oziroma naknadni obračun oprostitve.

Tožeča stranka je 12.2.1993 vložila tožbo zoper odločbo Republiške carinske uprave, v kateri navaja, da po 50. členu carinskega zakona ni bila dolžna plačati carine in se glede tega ponovno sklicuje na sodbe Zveznega sodišča. Dalje navaja, da bi naj Carinarnica Dravograd izrecno prepovedala vpisovanje uporabe 50. člena carinskega zakona v carinsko deklaracijo. Predlaga, da sodišče obe upravni odločbi odpravi.

Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je tožeča stranka oziroma zanjo špediter, zahteval spremembo podatkov in vračilo carine, ker pa ob izpolnjevanju carinske deklaracije ni postopal skladno z navodilom za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu carinskega zakona, in v rubriko pod 7 a ni vpisal, da želi uporabo 50. člena carinskega zakona predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz spisu priložene carinske deklaracije je razvidno, da tožeča stranka v rubriko 7 pod a ni vpisala, da želi, da se uporabi 50. člen carinskega zakona (CZ), po katerem se med ostalim za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ne plača carina, če se uvoženo blago v celoti uporabi v proizvodnji blaga za izvoz in da se najpozneje v enem letu od dneva, ko je šlo čez carinsko črto, izvozi v tujino, ter da je vrednost izvoženega blaga najmanj za 50 % večja od vrednosti uvoženega blaga, in da bo izvoženo blago plačano v konvertibilni valuti. Tak vpis pomeni zahtevo za oprostitev carine. Predpisuje pa ga tudi navodilo za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu carinskega zakona (Uradni list SFRJ, št. 40/89), ki v 2. točki določa, da v uvozno carinsko deklaracijo vpiše carinski zavezanec v zaglavju klavzulo: "Uporaba 50. člena carinskega zakona". To navodilo pa tudi določa, katere listine je carinski zavezanec poleg predpisanih listin še dolžan priložiti deklaraciji.

Sodišče ugotavlja, da je carinarnica pri carinjenju postopala po predloženi carinski deklaraciji, ki jo je izpolnila tožeča stranka oziroma njen špediter. Kako se izpolnjuje carinska deklaracija natančneje določa pravilnik o vlaganju listin v carinskem postopku, ki v 4. členu tudi določa, da se v rubriko 7 pod a (želim, da se uporabi) vpišejo predpisi ali podlaga za uveljavljanje posebnih pravic v postopku carinjenja, v rubriko 7 pod b pa se vpišejo listine, ki so priložene deklaraciji. Podatki v carinski deklaraciji so ustrezali dejanskemu stanju blaga, zato ni podlage za ponovni obračun carine oziroma za naknadno oprostitev na podlagi 270. člena carinskega zakona. Po 270. členu se carina ponovno obračuna, če se po podatkih iz deklaracije in deklaraciji priloženih listin ugotovi, da obračun carine in drugih uvoznih davščin ne ustreza dejanskemu stanju blaga, oziroma, če so bile carine in druge uvozne davščine plačane v manjšem ali večjem znesku oziroma so bile plačane večkrat. Neuveljavljanje zahteve po oprostitvi carine pa ni podatek, ki bi vplival na dejansko stanje blaga, zato se na podlagi 270. člena oprostitev carine ne more naknadno uveljavljati.

Glede na citirane predpise o izpolnjevanju carinske deklaracije sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb tožeče stranke, da bi ji naj carinarnica prepovedala vpisovanje uporabe 50. člena carinskega zakona. Te navedbe tudi niso z ničemer izkazane.

Na podlagi obrazloženega sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo. Določbe carinskega zakona, pravilnika o vlaganju listin v carinskem postopku, navodila za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po 50. členu carinskega zakona in določbe zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).