Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč mora pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku.

Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik, je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z inštitutom brezplačne pravne pomoči, kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1856/2012 z dne 12. 6. 2013 odpravi, ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 350,00 EUR v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik vložil prošnjo za navedeno brezplačno pravno pomoč. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik brezposelna oseba brez dohodkov in drugih prejemkov in ne razpolaga s premoženjem ali prihranki. Namen postopka osebnega stečaja je na podlagi 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi odstavek tega člena določa, da terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. Ker tožnik ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodkov, ki bi omogočili kakršnokoli poplačilo njegovih upnikov, to pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Tako bi v stečajnem postopku nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka v zasledovanju namena stečajnega postopka ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne. Glede na navedeno tožena stranka ugotavlja, da je za tožnika nerazumno začeti postopek osebnega stečaja in mu za uvedbo postopka tudi ne more biti dodeljena brezplačna pravna pomoč. Pri tem se tožena stranka sklicuje na dve sodbi upravnega sodišča, kjer je sodišče presodilo, da je organ za brezplačno pravno pomoč ravnal zakonito, ko ni odobril brezplačne pravne pomoči v primeru, ko je postopek osebnega stečaja želel začeti dolžnik, ki ni imel nobenega premoženja za poplačilo upnikov. Iz navedenih razlogov tožena stranka meni, da ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, ki mora biti izpolnjen poleg pogoja finančnega in premoženjskega stanja tožnika. Finančnega položaja tožnika tožena stranka ni ugotavljala glede na dejstvo, da ni izpolnjen objektivni pogoj pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da ZFPPIPP ne določa, da je pogoj za uvedbo postopka osebnega stečaja obstoj stečajne mase. Obrazec, s katerim prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne omogoča, da bi se prosilec v celoti izjasnil glede lastništva premičnih stvari manjše vrednosti, ki so še vedno lahko predmet izterjave in morebitnega delnega poplačila upnikov. V tem delu je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno in napačno. Prav tako obrazec posebej od prosilca ne predvideva, da odgovori na vprašanje, ali namerava v okviru stečajnega postopka predlagati odpust obveznosti ali ne. Presoja izpolnjevanja pogojev za odpust obveznosti v okviru osebnega stečajnega postopka pa je v izključni pristojnosti stečajnega sodišča in ne sodišča, ki odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za namene osebnega stečaja. ZFPPIPP resnično določa, da je namen stečajnega postopka enakomerno plačilo upnikov, vendar pa hkrati iz te določbe ne izhaja, da je pogoj tudi obstoj stečajne mase. Na navedeno napačno interpretacijo določb ZFPPIPP oziroma določb ZBPP je pred kratkim opozorilo tudi vrhovno sodišče v sodbi opr. št. Ips 16/2013. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi, naj sodišče naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka v 15-dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je poslala le upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določilo 24. člena ZBP, s katerim je zakonodajalec opredelil objektivne pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči in je z njim določil, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Tožena stranka v izpodbijani odločbi meni, da bi bilo v obravnavani zadevi nerazumno začeti postopek osebnega stečaja, ker namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran, ta namen pa je poplačilo upnikov. Poplačilo upnikov naj ne bi bilo mogoče, ker pogoj obstoja stečajne mase ni izpolnjen.

V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je obstoj stečajne mase pogoj za začetek osebnega stečaja. Tožena stranka se v zvezi s tem sklicuje na dve sodbi upravnega sodišča, kjer je sodišče presodilo, da je organ za brezplačno pravno pomoč ravnal zakonito, ko ni odobril brezplačne pravne pomoči, ko je postopek osebnega stečaja želel začeti dolžnik, ki ni imel nobenega premoženja za poplačilo upnikov. Vendar pa ima tožnik prav, ko se sklicuje na novejšo sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013, ko je sodišče v podobni zadevi ugodilo reviziji tožeče stranke in sodbo upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in odpravilo odločbo organa za brezplačno pravno pomoč in zadevo vrnilo temu organu v ponoven postopek. V tej sodbi vrhovno sodišče ugotavlja, da je v okviru osebnega stečaja možen tudi postopek za odpust obveznosti, ki se izvede znotraj postopka osebnega stečaja pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Po mnenju vrhovnega sodišča je postopek osebnega stečaja torej urejen kot en postopek, znotraj katerega je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Torej tudi v obravnavani zadevi lahko tožnik do konca stečajnega postopka predlaga tudi odpust obveznosti. Nadalje je vrhovno sodišče v navedeni sodbi izrazilo nestrinjanje z argumentacijo sodišča prve stopnje, da je obstoj premoženja stečajnega dolžnika predpostavka za razumno začetje postopka osebnega stečaja. Znotraj enega postopka, ki se lahko začne le z izpolnitvijo procesne predpostavke plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, za plačilo katerega že ZFPPIPP izrecno predvideva možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči, se namreč zasledujeta dva cilja. Poleg osnovnega cilja oziroma namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi inštitut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku (točka 14 citirane sodbe). Nadalje je vrhovno sodišče v točki 15 citirane sodbe tudi navedlo, da mora organ za brezplačno pravno pomoč pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja dolžnika vodi v izvotlitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti in njegovih učinkov. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik, je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji vrhovnega sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z inštitutom brezplačne pravne pomoči, kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti (točka 16 citirane sodbe).

Iz zgoraj navedenih razlogov sodišče meni, da ni nerazumno odobriti brezplačne pravne pomoči tožniku kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja, saj lahko tožnik v okviru stečajnega postopka predlaga tudi odpust obveznosti, zato predpogoj za osebni stečaj ni nujno obstoj stečajne mase.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bilo napačno uporabljeno materialno pravo (24. člen ZBPP), posledično temu pa so bila v bistvenih točkah dejstva nepopolno ugotovljena, ker se finančni kriterij ni ugotavljal. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in je zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem bo tožena stranka odpravila ugotovljene pomanjkljivosti. V ponovljenem postopku bo potrebno ugotavljati, ali je izpolnjen tudi finančni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu ZST-1 v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR.