Jedro

Stavba je bila zgrajena pred 1.1.2003. V tem primeru lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 19.6.2012 se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožba zoper sklep z dne 18.7.2012 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 19.6.2012 zavrglo predlog predlagateljev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi z ID ........ na naslovu J.. S sklepom z dne 18.7.2012 je prvo sodišče zavrnilo ugovor predlagateljev zoper plačilni nalog z dne 6.7.2012 za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 132,00 EUR.

2. Zoper sklepa se pritožujejo predlagatelji. V pritožbi zoper sklep z dne 19.6.2012 uveljavljajo pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navajajo, da ne drži ugotovitev prvega sodišča, da v zemljiško knjigo ni mogoče vpisati solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, če njihovi deleži niso določeni, saj taki vpisi pri vsaki večstanovanjski stavbi obstajajo. Izdajo točnega takega sklepa so predlagatelji tudi predlagali. Pri izdaji svojega sklepa je prvo sodišče spregledalo tretji odstavek 30. člena ZVEtL. Ta zakon izrecno določa, da se lahko postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred letom 2003, kar je tudi konkretna stavba, vodi celo tedaj, če etažna lastnina sploh ni vzpostavljena. S sklepanjem od večjega na manjše to pomeni, da velja enako tudi v primerih, ko je etažna lastnina vzpostavljena, ni pa še dokončana. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo določbe drugega odstavka 65. člena SPZ, po kateri velja zakonska domneva, da so solastniški deleži enaki, če niso določeni. Določitev solastniških deležev etažnih lastnikov po nobenem predpisu ni procesna predpostavka za vodenje postopka določitve pripadajočega zemljišča. 3. V pritožbi zoper sklep z dne 18.7.2012 predlagatelji uveljavljajo pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava in predlagajo, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep. V pritožbi navajajo, da je prvo sodišče napačno odmerilo sodno takso za pritožbo. S sklepom z dne 19.6.2012 prvo sodišče ni odločalo o glavni stvari. Sklep o zavrženju predloga ne pomeni takšne odločitve. V tretjem delu ZST-1 je predvidena taksa za pritožbo proti sklepu o zavrženju tožbe v višini 8,00 EUR ne glede na vrednost spora. Ni logike, da bi bila v nepravdnem postopku taksa za pritožbo proti sklepu o zavrženju predloga enaka kot taksa za pritožbo proti odločitvi o glavni stvari. Predlagatelji vztrajajo, da se za pritožbo proti sklepu o zavrženju predloga plača taksa po tar. št. 91241 v višini 30,00 EUR.

4. Pritožba zoper sklep z dne 19.6.2012 je utemeljena. Pritožba zoper sklep z dne 18.7.2012 ni utemeljena.

O pritožbi zoper sklep z dne 19.6.2012

5. Glede na razloge izpodbijanega sklepa je prvo sodišče očitno presojalo zadevo le z vidika prvega odstavka 26. člena ZVEtL in zanemarilo določbe 30. člena tega zakona. Predlagatelji so v predlogu navedli, da je bila stavba na J. zgrajena pred 1.1.2003, pri čemer iz njihovih navedb izhaja, da vlagajo svoj predlog na podlagi prvega odstavka 30. člena ZVEtL. V tem primeru lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena navedenega zakona ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. Prvo sodišče bi zato moralo obravnavati zadevo glede na določbe 30. člena ZVEtL. Zavrženje predloga zgolj z vidika 26. člena ZVEtL je bilo zato nepravilno.

6. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 18.7.2012

7. Prvo sodišče je pravilno odmerilo sodno takso za pritožbo zoper sklep z dne 19.6.2012. Sklep o zavrženju predloga predlagateljev predstavlja odločbo o glavni stvari, saj je bilo odločeno o predlogu (nobenega pomena nima narava same odločitve – ali je predlogu ugodeno, ali je zavrnjen, ali ga je sodišče zavrglo). Zato je treba za pritožbo plačati takso po tar. št. 91221. Taksa po tar. št. 3008 ni predvidena za nepravdni postopek (opomba 3č, tretjega dela „Posebne takse“, ZST-1). Pritožba zoper sklep o zavrženju predloga ne predstavlja posebne pritožbe, zato za postopek o pritožbi predlagateljev ne pride v poštev niti tar. št. 91241. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).