Jedro

Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju le tedaj, če je njihova pravica dednopravne narave, npr. dedna pravica ali pravica do volila. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi.

Sodišče mora v okviru materialnega procesnega vodstva dati pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru cilja pravde. Tožnica s tožbo poskuša uveljaviti lastninsko pravico na deležu premoženja, ki ji kot univerzalni pravni naslednici pripada po zapustniku. V zvezi s tem je podala vsa relevantna dejstva, le dajatveni del primarnega in prvega podrednega tožbenega zahtevka je oblikovala napačno, z zahtevo po vračilu ustreznega dela premoženja v zapuščino. V obravnavanem primeru gre za odpravljivo nesklepčnost, na katero sodišče prve stopnje tožnice ni opozorilo. Ker nesklepčnosti dela tožbe nista ugovarjala niti toženca, gre za sodbo presenečenja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pokojni A. A., roj. ..., lastnik ½ nepremičnin parc. št. 1806/1 in 8077, obe k. o. ..., ki spadata v zapuščino po njem, ter da je prvo tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna v zapuščino vrniti ½ navedenih nepremičnin. Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pokojni A. A. lastnik ½ vrednosti skupnih vlaganj v navedeni nepremičnini, zato znesek 75.000 EUR spada v zapuščino po njem, toženka pa je dolžna to vrednost vrniti v zapuščino. Zavrnilo je tudi drugi podredni zahtevek, da notarski zapis darilne pogodbe SV-207-a/07 s 3. 3. 2011, nima pravnega učinka v obsegu, ki je potreben za dopolnitev prikrajšanja tožničinega nujnega deleža in se vračilo darila v zapuščino opravi z vknjižbo lastninske pravice v tem obsegu na tožničino ime. Tožnici je naložilo v plačilo 4.387,98 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očita, da je primarni in podredni zahtevek neutemeljeno zavrnilo s sklicevanjem na domnevno nesklepčnost. Izpodbijana sodba je obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Nikoli ni priznavala, da sta toženka in njena mama pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka, saj je v vlogi z 28. 10. 2019 temu argumentirano nasprotovala. Sodišče prve stopnje je zagrešilo tudi relativno bistveno kršitev določb postopka, saj ni pravilno uporabilo določbe 285. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost odločitve. Tožbeni zahtevek bi lahko pravočasno modificirala oziroma dopolnila v skladu s ciljem, ki ga je zasledovala v pravdi. V obravnavanem primeru gre za naknadno najdeno premoženje zapustnika, saj ta na nepremičninah ni vknjižen v zemljiški knjigi kot skupni lastnik, toženca kot najožja družinska člana pa sta zapustnikov delež na skupnem premoženju zamolčala. V zvezi s tem, kaj je naknadno najdeno premoženje, se je že med postopkom sklicevala na novejšo sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani (I Cp 1581/2016 in I Cp 884/2017). Sodišče prve stopnje se do tožbenih navedb o pozneje najdenem premoženju ni opredelilo. Novejša sodna praksa v zvezi s tem vprašanjem je drugačna glede na starejšo. Ker gre za neenotno sodno prakso, bi jo moralo sodišče prve stopnje že v okviru materialnega procesnega vodstva seznaniti s svojim stališčem glede konkretne pravne podlage za odločitev in ji omogočiti odpravo morebitne nesklepčnosti tožbe. Gre za odpravljivo nesklepčnost, zato bi jo moralo sodišče prve stopnje na to opozoriti in ji omogočiti popravo primarnega in podrednega tožbenega zahtevka. Neutemeljeno je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi drugi podredni tožbeni zahtevek. Res se ni sklicevala na natančno določen obnovitveni razlog po ZPP, a iz njenih navedb je razvidno, da tožbo razširja, ker je izvedela za nova dejstva, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku, kar ustreza 10. točki 394. člena ZPP.

3. Toženca sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdne stranke so dediči po pokojnem A. A.1 Zapuščinski postopek je že pravnomočno zaključen. Tožnica v tem postopku zatrjuje, da obstaja naknadno najdeno zapustnikovo premoženje, in sicer solastninski delež do ½ pri nepremičninah parc. št. 1806/1 in 8077, obe k. o. ... oziroma podredno ½ vrednosti skupnih vlaganj v ti nepremičnini. Gre namreč za skupno premoženje zapustnika in toženke. Tožnica je postavila tudi drugi podredni zahtevek, s katerim uveljavlja prikrajšanje svojega nujnega deleža. Toženca njenim trditvam o obstoju skupnega premoženja in kakršnemkoli deležu pokojnega na nepremičninah nasprotujeta.

6. Sodišče prve stopnje je vse postavljene tožbene zahtevke zavrnilo. Glede primarnega in prvega podrednega tožbenega zahtevka, ki glasita na ugotovitev zapustnikovega deleža na skupnem premoženju (nepremičninah oziroma skupnih vlaganjih v nepremičnini) in vračilu tega v zapuščino, je presodilo, da je tožba v tem delu nesklepčna. Pojasnilo je, da po pravnomočno zaključenem zapuščinskem postopku, ki veže udeležence v postopku, s tožbenim zahtevkom ni več dopustno zahtevati vrnitve premoženja v zapuščino. Tožnica uveljavlja svojo pravico na lastninskopravni podlagi, zato bi morala zahtevati izročitev premoženja dediču. Glede drugega podrednega zahtevka pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnica uveljavlja dedno pravico (prikrajšanje nujnega dednega deleža), ki jo je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju mogoče uveljavljati v pravdi le v z zakonom določenih primerih. V konkretni zadevi ne gre za nobenega od teh primerov.

7. Pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen Zakona o dedovanju – ZD). Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, veže pravnomočni sklep o dedovanju le tedaj, če je njihova pravica dednopravne narave, npr. dedna pravica ali pravica do volila. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljajo v pravdi.2 Pravica do ugotovitve obsega skupnega premoženja in solastninskega deleža na njem je lastninskopravne narave. Tožnica izvaja svoja upravičenja iz upravičenja pokojnega očeta proti toženki (njegovi zunajzakonski partnerki), kot njegova univerzalna pravna naslednica. Tožnica uveljavlja svojo lastninsko pravico na delu premoženja, ki je po zakonu pripadal zapustniku, saj gre za skupno premoženje zapustnika in toženke, pa ni bil v zapuščini. Ker tožnica uveljavlja svojo pravico do solastninskega deleža, ki ji pripada na spornem premoženju kot dedinji zapustnika, se mora dajatveni del (primarnega in prvega podrednega) tožbenega zahtevka glasiti na njo, ne pa na vračilo premoženja v zapuščino.

8. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem sicer zavzelo pravilno materialnopravno stališče, a nanj, kot to pravilno opozarja pritožba, tožnice ni opozorilo. Po stališču sodne prakse3 mora sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva dati pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru cilja pravde. Sodišče tožeči stranki sicer ni dolžno oziroma zaradi nepristranskosti niti ne sme oblikovati tožbenega zahtevka, dolžno pa jo je, če gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, pozvati naj nesklepčnost odpravi. To vključuje tudi pobudo za spremembo tožbenega predloga, ki bo ustrezal tožbeni trditveni podlagi. Zato mora strankama razgrniti, kakšne pravne posledice imajo lahko zatrjevana dejstva glede na materialno pravo.

9. Tožnica s tožbo poskuša uveljaviti lastninsko pravico na deležu premoženja, ki ji kot univerzalni pravni naslednici pripada po zapustniku. V zvezi s tem je podala vsa relevantna dejstva, le dajatveni del primarnega in prvega podrednega tožbenega zahtevka je oblikovala napačno, z zahtevo po vračilu ustreznega dela premoženja v zapuščino, saj je menila, da bo nato izdan dodatni sklep o dedovanju, na podlagi katerega bo pridobila svoj dedni delež (torej lastninsko pravico). V obravnavanem primeru gre za odpravljivo nesklepčnost, na katero sodišče prve stopnje tožnice ni opozorilo. Ker nesklepčnosti dela tožbe nista ugovarjala niti toženca, gre za sodbo presenečenja.

10. Ker sodišče prve stopnje ni opravilo materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP, je podana uveljavljana relativna bistvena kršitev pravil postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodbo je razveljavilo v celoti (tudi glede drugega podrednega zahtevka), saj o podrednem zahtevku ne more biti odločeno pred odločitvijo o primarnem tožbenem zahtevku.

11. Zaradi navedene kršitve je tudi dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje se o zadevi vsebinsko še ni opredelilo in ni napravilo dokazne ocene, kar bo, v primeru tožničine poprave tožbenega zahtevka, moralo storiti. Gre za pomanjkljivost, ki je pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, saj bi tako prevzelo vlogo sodišča prve stopnje. S tem pa bi bila strankam tudi odvzeta ustavna pravica do pritožbe. S ponovnim obravnavanjem zadeve pred sodiščem prve stopnje bo strankam v polni meri omogočeno varstvo njihovih procesnih pravic. Obenem pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi vrnitve zadeve v ponovno odločanje nobena od strank ne bo utrpela hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

12. Materialno procesno vodstvo po 285. členu ZPP je dano v tem sklepu. Če bo tožnica postavila ustrezen tožbeni zahtevek, bo moralo sodišče prve stopnje tožbo obravnavati ob upoštevanju trditev pravdnih strank o za razsojo relevantnih dejstvih.

13. Ker pravdni postopek v predmetni zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Zapustnikovo premoženje so tožnica (hči zapustnika), toženka (zunajzakonska partnerka zapustnika) in toženec (sin zapustnika) dedovali na podlagi zakona, vsak do 1/3. 2 Glej Zupančič K., Žnidaršič Skubic V., Dedno pravo, tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 264. 3 Prim. odločbe VSRS II Ips 192/2017, VSRS II Ips 172/2016, VSL I Cp 1060/2018, VSL I Cp 2846/2016, VSL I Cp 1190/2013.