Up-193/97

9.7.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. G. iz S. B. na seji senata dne 9. julija 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. G. zoper odločbo Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območna enota Maribor št. 210.1614/97-2-625 z dne 20.3.1997 se zavrže.

Obrazložitev

Pritožnik navaja, da mu je na podlagi sodbe Delovnega sodišča v Mariboru 21.2.1997 prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu starejšemu delavcu, ki mu je zagotovljeno izplačevanje denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev.

Njegov zahtevek za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila je bil z izpodbijano odločbo zavrnjen. Zoper tako odločitev Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje se je pravočasno pritožil, vendar naj bi Ministrstvo za delo njegovo pritožbo obravnavalo šele drugo leto. Meni, da je izpodbijana odločba v nasprotju s 158. členom Ustave.

Z zavrnitvijo pravice do denarnega nadomestila se je znašel v izredni socialni stiski in je ogroženo njegovo preživljanje, še zlasti pa preživljanje dveh šoloobveznih otrok.Ker ne more čakati na zaključek pravnih postopkov in nima nikakršnih možnosti, da jih pospeši, predlaga obravnavanje ustavne pritožbe pred izčrpanjem rednih pravnih sredstev in odločitev Ustavnega sodišča o sporni pravici.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po drugem odstavku istega člena lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.

Ker v obravnavani zadevi niso bili izčrpana niti redna pravna sredstva (pritožba in tožba v socialnem sporu), Ustavno sodišče o ustavni pritožbi tudi izjemoma še ne more odločati.

Zato je bilo ustavno pritožbo treba zavreči kot preuranjeno.

Ob tem pa Ustavno sodišče še dodaja, da se v postopku za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti uporabljajo predpisi o splošnem upravnem postopku (prvi odstavek 45. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Uradni list RS, št. 5/91, 12/92, 71/93 in 38/94). Po določbi 247. člena Zakona o upravnem postopku mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je bila pritožba vložena. V konkretnem primeru bi moralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve torej odločiti o pritožbi najkasneje do 28.5.1997.

Za spore o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti je po 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju: ZDSS) pristojno socialno sodišče (Delovno in socialno sodišče v Ljubljani). Po določbi 32. člena ZDSS velja v teh sporih domneva, da je bila v primeru molka drugostopenjskega organa izdana negativna odločba, in ima prizadeta stranka posledično možnost vložiti tožbo na socialnem sodišču. Pritožnik lahko torej pod pogoji iz 23. člena ZDSS vloži tožbo, iz razlogov, s katerimi utemeljuje izjemno obravnavo ustavne pritožbe, pa lahko v postopku pred socialnim sodiščem predlaga izdajo začasne odredbe (19. člen ZDSS).

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 2. alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata:

dr. Tone Jerovšek