Jedro

Tožniki so s svojimi ugovori in predloženimi strokovnimi mnenji v upravnem postopku zbudili dvom v jasnost in popolnost oziroma pravilnost podanih izvedenskih mnenj, zato bi upravni organ moral postopati skladno z 196. členom ZUP in dokazovanje s postavljenima izvedencema dopolniti. V zvezi z ugovorom, da je ugotovitev vseh odmikov od sosednjih parcel ob upoštevanju 24. člena OPN MOL ID napačna, izpodbijana odločba nima razlogov, niti nanj vsebinsko ni odgovoril organ druge stopnje v pritožbeni odločbi. Zato izpodbijane odločbe v zvezi s pritožbeno odločbo v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Tožba A. A. in B. B. se zavrže. II. Tožbi ostalih tožnikov se ugodi tako, da se odločba Upravne enote Ljubljana št. 351-1220/2018-117 s 6. 7. 2020 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

IV. Zahtevek stranke z interesom C. za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku investitorju (prva stranka z interesom v tem upravnem sporu) izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo sedmih vila blokov ... na zemljiščih parc. št. 341/2, 342, 343/2, 343/4 in 344/2, vse k.o. ..., s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo, po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja št. 270-17, januar 2018 (PGD), ki je sestavni del izpodbijane odločbe.

2. V obrazložitvi navaja, da je skladno z drugostopenjsko odločbo postavil izvedenca hidrogeološke stroke ter po tem, ko je investitor dopolnil projektno dokumentacijo s strokovnim mnenjem o vplivih na okolje – osončenje, in pripombah na strokovno mnenje s strani stranskih udeležencev, postavil tudi izvedenca za osončenje. Sklicuje se na prvi odstavek 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) in ugotavlja, da je nameravana gradnja skladna z določbami Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del1 (OPN MOL ID) ter da so priložena predpisana soglasja. Z namenom obravnavanja pisnih izvidov in mnenj izvedencev je 1. 7. 2020 razpisal ustno obravnavo, na katero so bili vabljeni investitor in stranski udeleženci, ki so priglasili udeležbo, Mestna občina Ljubljana (MOL) ter oba izvedenca.2

3. Po tako izvedenem postopku glede posedkov in poseganja na sosednja zemljišča ugotavlja, da je izvedenec hidrogeolog pojasnil, da ne gre za posedek, torej za vertikalne premike, temveč za vplivno razdaljo pomika zgornjega dela zagatne stene, kar izhaja iz izračunov projektanta. Pri tem je izvedenec opozoril, da so vse geotehnične ocene obremenjene z določeno stopnjo negotovosti. Projektant za varovanje gradbene jame in temeljenje pa je pojasnil, da so v načrtu varovanja gradbene jame v kritičnih profilih skladno z veljavnimi standardi dokazane vse varnosti proti porušitvam zagatne stene z upoštevanjem vseh merodajnih vplivov ter da je v geostatičnih analizah dokazano, da deformacija prostega konca zagatnic nima vpliva na sosednje objekte. Ravno tako je predvidena zapolnitev praznega prostora med kletno steno objekta in zagatnicami s sprotnim komprimiranjem vgrajenega materiala, pri čemer je v dopolnitvah izvedeniškega mnenja navedeno, da je gradnjo možno izvesti tako, da geotehničnih induciranih vplivov na sosednje objekte ne bo.

4. Glede ugovora, ki se nanaša na osončenje sosednjih objektov, se sklicuje na pojasnilo izvedenca, da sta izdelovalca študij, angažirana s strani investitorja in tožnikov, izhajala iz različnih izhodiščnih podatkov - nasprotna stranka je namreč upoštevala pavšalni 10 stopinjski odbitek vpada sonca na vzhodu in zahodu. Zato študiji vsebinsko nista primerljivi. Pri čemer je izvedenec pojasnil tudi, da so bile pri formulaciji sklepne ugotovitve uporabljene določbe slovenske gradbene zakonodaje.

5. Tako organ zaključuje, da ni razlogov za postavitev novih izvedencev, saj je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.

6. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

7. Tožniki se z izpodbijano odločbo ne strinjajo in vlagajo tožbo. Prepričani so, da rezultat sicer dopolnjenega postopka s postavitvijo izvedencev hidrogeološke stroke in arhitekture še vedno ne daje zadostne podlage za izdajo gradbenega dovoljenja, saj v ugotovljenem dejanskem stanju obstajajo nedopustne vrzeli. Prav tako menijo, da so določeni strokovni zaključki iz materialnopravnih razlogov zmotni. Zatrjujejo tudi bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerih izpodbijane odločbe po njihovem mnenju v večji meri niti ni mogoče preizkusiti, ker ni ustrezno obrazložena. Predstavlja namreč le prepis navedb strank in izvedencev, podanih na ustni obravnavi. Dokazna ocena, ki bi vrednotila izvedene dokaze, trditve strank in dodatne dokazne predloge, pa je izostala.

8. V nadaljevanju tožbe podajajo ugovore, ki so jih navajali že v postopku pred organom prve stopnje, a nanje po njihovem zatrjevanju niso prejeli odgovora, in sicer, da so: - izsledki sondiranj glede gladine podzemne vode na lokaciji nerealni, kar so sami dokazovali z rezultati sondiranj in sondažnih izkopov tako na lokaciji same gradnje kot tudi na lokaciji tik ob območju nameravane gradnje na parc. št. 331 in 333/3, obe k.o. ...; - na temelju izvedenskega mnenja E. E. z 20. 4. 2020 zahtevali, da investitor dokaže stabilnost stavb v njihovi lasti glede na vse kritične profile; - zatrjevali, da investitor ni izkazal pravice graditi, ker je že po PGD predviden vpliv pomika zagatne stene prek meja parcel, namenjenih gradnji, na parcele v lasti tožnikov, kar pomeni, da je verjeten nastanek pomika zemljine v tem radiusu; - zatrjevali, da izvedeniško mnenje F. glede osončenja ni ustrezno oziroma popolno, ker temelji v celoti na podatkih osončenja arhitekta H. H., kar pomeni, da pravilnosti študije osončenja, ki jo je podal investitor, izvedenec G. G. sploh ni preverjal. 9. Izpostavljajo, da območje nameravane gradnje spada v širše vodovarstveno območje vodonosnika ..., zato je treba spoštovati določbe Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja3 (Uredba). Navajajo tudi, da poseg v podzemne vode ni dopusten, v zvezi s čimer se sklicujejo na 2. točko prvega odstavka 12. člena OPN MOL ID, na Zakon o vodah (ZV-1) in Uredbo. Menijo, da bi bilo za sprejetje mnenja o zagotovljeni stabilnosti sosednjih objektov zaradi nameravanega posega in gradnje potrebno, da PGD dokaže tudi stabilnost gradbene jame za vse kritične profile stavb, ki se nahajajo v neposredni bližini izkopa gradbene jame, čemur PGD ni zadostil. Zato pogoj po 12. členu OPN MOL ID ostaja neizkazan. S tem v zvezi izpostavljajo tudi, da zahteva, da mora biti preprečeno precejanje voda v prostor med zunanjo zračno steno zagatnic in zunanjo steno kletne etaže, ni vnesena v izrek izpodbijane odločbe oziroma način zapolnitve tega prostora ni izrecno določen, zato investitor k temu dejanju, ki je po stališču izvedenca ključen za zagotovitev stabilnosti sosednjih objektov, z izpodbijano odločbo ni ustrezno zavezan.

10. V zvezi z izvedeniškim mnenjem, ki se nanaša na osončenje, navajajo, da je bilo ugotovljeno, da izdelovalec strokovne študije osončenja H. H. uporablja povsem nerealen višinski kot sonca (0 stopinj), ki ne upošteva hribovja in drugih reliefnih struktur. Takšne kote sonca v Sloveniji, razen na nekaterih izjemnih lokacijah, ni. Če se kota spremeni zgolj za 10 stopinj, pa je jasno razvidno iz v postopku predloženega poročila, da nameravana gradnja ni skladna z določbo 91. člena OPN MOL ID in ne zagotavlja več osončenosti obstoječih objektov, zaradi česar ima projekt po PGD prekomerne kvarne vplive na okolico in tako ni dopusten. Menijo, da bi bil v takšnem položaju, ko sta dva izdelovalca strokovne študije navedla različne rezultate, pri čemer strokovnjak, ki so ga angažirali tožniki, izkazuje neizpolnjenost pogojev osončenosti po navedeni določbi OPN MOL ID, organ dolžan od izvedenca zahtevati odgovor, ali je predvidena gradnja s tem pogojem prostorskega akta skladna oziroma izvesti lastno študijo osončenosti in predstaviti svoje ugotovitve. Tega izvedenec ni storil. 11. V nadaljevanju tožbe opozarjajo tudi na odmik sistema dovoda zraka na objektu A2 od sosednje nepremičnine. PGD namreč ne odmerja odmika od navedene parcele, upoštevaje najbolj izpostavljen konstrukcijski element proti tej parceli, to je zunanji del sistema za dovod zraka v objekt A2. 12. Sodišču predlagajo, naj izpodbijano odločbo, v zvezi z drugostopenjsko odločbo, odpravi in zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne; podrejeno naj zadevo vrne upravnemu organu prve stopnje v nov postopek. Hkrati zahtevajo povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

13. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

14. Prva stranka z interesom, investitor, odgovarja na tožbene očitke, ki jih prereka in sodišču predlaga, naj tožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

15. Glede na obsežno dokumentacijo upravnega spisa je sodišče stranke skladno s četrtim odstavkom 226. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pozvalo h konkretizaciji njihovih navedb tako, da navedejo, s konkretno katerimi listinami oziroma deli listin iz upravnega spisa dokazujejo katere svoje trditve.

16. Tožniki in investitor so po pozivu sodišča predložili vsak svojo pripravljalno vlogo.

**Datum odločitve sodišča**

17. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Sodno odločbo je izdalo po poteku petdnevnega roka za ugovor strank, ki so se naroka udeležile,4 zoper morebitne nepravilnosti prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo.5 **Dokazni sklep**

18. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v vse listine v upravnem spisu ter v vse listine, ki so jih stranke predložile v tem upravnem sporu. Za sodni spis je iz upravnega spisa fotokopiralo: odločbo druge stopnje z 20. 5. 2019 (priloga D1), sklep o postavitvi izvedenca z 19. 8. 2019 (priloga D2), dopis D. s 24. 1. 2020, izvedeniško mnenje z 20. 4. 2020 s prilogami (priloge D3 do D7), odgovor D. z 28. 5. 2020 na pojasnilo projektanta (prilogi D8 in D9), pripravljalni vlogi tožnikov z 29. 11. 2018 in s 13. 12. 2018 s prilogami, podani v upravnem postopku (prilogi D10 in D11), geološko-geotehnične pogoje temeljenja stanovanjske stavbe ... I. I. (priloga D12), geotehnično poročilo J. z januarja 2006 (priloga D13), zapisnik ustne obravnave s 1. 7. 2020 (priloga D14), drugostopenjsko odločbo z 2. 9. 2020 (priloga D15), sklep o postavitvi izvedenca z 2. 12. 2019 (priloga D16), izvedensko mnenje F. s 14. 1. 2020 (priloga D17), dopolnitev izvedenskega mnenja F. z 9. 3. 2020 (priloga D18), vlogo investitorja s 1. 10. 2018 s prilogami, podano v upravnem postopku (priloga D19), strokovno mnenje o vplivih na okolje – osončenje, H. H. (prilogi D20 in D21).

19. Kot prepoznega je zavrnilo dokaz za vpogled v dva videoposnetka na spletni strani (dan objave 11. 9. 2020), in sicer ob upoštevanju 52. člena ZUS-1, po katerem lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta; nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.

20. Skladno z 2. členom ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov. Ker to presojo lahko opravi le ob upoštevanju dejanskega in pravnega stanja v času izdaje izpodbijanega akta, v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati dejstev in dokazov, ki so nastali po njegovi izdaji. Tako tudi izrecno določa citirani 52. člen ZUS-1. V prejšnji točki te obrazložitve navedena dokaza pa sta nesporno nastala po izdaji izpodbijane in drugostopenjske odločbe, zato ju sodišče ni izvedlo.

21. Kot nepotrebna za odločitev sodišča je zavrnilo dokaz za dodatno zaslišanje izvedenca E. E. in dokaz za ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka z izvedencem za arhitekturo, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve.6 **K I. točki izreka**

22. Tožba prvega tožnika in druge tožnice ni dovoljena.

23. Skladno s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na razloge iz prejšnjega odstavka mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

24. Iz citirane določbe izhaja, da tak akt v ničemer ne vpliva na tožnikov pravni položaj, zato tožnik za njegovo izpodbijanje nima (več) pravnega interesa. Povedano drugače: tudi v primeru uspeha v upravnem sporu si tožnik svojega pravnega položaja ne more izboljšati.

25. Na naroku za glavno obravnavo 7. 12. 2022 je na vprašanje sodišča pooblaščenec tožnikov potrdil, da sta prvi tožnik in druga tožnica svojo nepremičnino (parc. št. 333/3, k.o. ..., zk izpisek – priloga C2), ki meji na nepremičnine, ki so predmet izpodbijane odločbe, prodala drugi stranki z interesom v tem upravnem sporu, kar je potrdil tudi njen pooblaščenec. Kljub temu pa vztrajata na stališču, da imata pravni interes za sodelovanje v tem upravnem sporu.

26. Glede na to, da sta prvi tožnik in druga tožnica nesporno svojo nepremičnino, ki meji na nepremičnine, ki so predmet izpodbijane odločbe, prodala, to pomeni, da je odpadel njun pravni interes za izpodbijanje predmetne odločbe, saj si svojega pravnega položaja, ker nista več lastnika sosednje nepremičnine, tudi z uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogla (več) izboljšati.

27. Ker mora sodišče po citiranem drugem odstavku 36. člena ZUS-1 na pravni interes strank paziti ves čas postopka, je moralo njuno tožbo na podlagi citirane 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. **K II. točki izreka**

28. Tožba ostalih tožnikov je utemeljena.

_Splošno_

29. Tožniki, stranke z interesom v postopku izdaje izpodbijane odločbe - gradbenega dovoljenja za gradnjo sedmih vila blokov ..., ugovarjajo ugotovitvi dejanskega stanja v zvezi z vplivom predvidene izvedbe podzemne garaže na stabilnost njihovih - sosednjih objektov (2. točka 12. člena OPN MOL ID) in izpolnitvi pogoja osončenosti sosednjih objektov po 91. členu OPN MOL ID ter s tem v zvezi neobrazloženosti izpodbijane odločbe. Izpostavljajo tudi, da je zaradi izračunanega vpliva pomika zgornjega dela zagatne stene izkazan vpliv na njihove sosednje nepremičnine, v zvezi s čimer ni izkazana pravica graditi ter opozarjajo na odmik sistema dovoda zraka na spornem objektu A2 od sosednje nepremičnine, ki je po njihovih trditvah manjši kot 3,00 m, ki je predpisan v 24. členu OPN MOL ID.

30. ZGO-1 v 66. členu določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer mora po 1. točki prvega odstavka te določbe pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom; po 6. točki prvega odstavka pa tudi ali ima investitor pravico graditi.

31. Skladno z 12. členom OPN MOL ID so na celotnem območju OPN MOL ID ne glede na določbe 11. člena, če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, dopustni tudi naslednji objekti in drugi posegi v prostor: podzemne etaže s tem odlokom dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov, kjer in v kolikršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Iz citirane določbe izhaja, da v obravnavanem primeru zagotavljanje stabilnosti sosednjih objektov oziroma ugotovitev, da gradnja podzemne etaže ne bo vplivala na stabilnost sosednjih objektov, pomeni s prostorskim aktom predpisan lokacijski pogoj. Zato je treba v smislu prej citirane določbe ZGO-1 v postopku izdaje gradbenega dovoljenja opraviti tudi presojo, ali je vsebina PGD skladna s tem pogojem.

32. Zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja pa določa 91. člen OPN MOL ID, po prvem odstavku katerega morajo biti prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju, osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj; skladno z drugim odstavkom te določbe je treba obstoječim in novim stavbam zagotoviti v dnevni sobi, bivalnem prostoru s kuhinjo, bivalni kuhinji in otroški sobi naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda: - dne 21. 12. - najmanj 1 uro, - dne 21. 3. in 21. 9. - najmanj 3 ure.

33. Podrobnejšo vsebino PGD določa Pravilnik o projektni dokumentaciji7 (Pravilnik), ki je izdan na podlagi pooblastila iz 40. člena ZGO-1. Vodilna mapa mora vsebovati lokacijske podatke (tretja alineja 17. člena Pravilnika), ki morajo med drugim glede na vrsto gradnje vsebovati tudi navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo, z opisom usklajenosti z njim (druga alineja prvega odstavka 18. člena Pravilnika) ter opis pričakovanih vplivov objekta neposredno na okolico z navedbo ustreznih ukrepov (deseta alineja prvega odstavka 18. člena Pravilnika).

_O pravnem interesu tožnikov_

34. Kot izhaja iz upravnosodne prakse (tudi Ustavnega sodišča, npr. odločba U-I-165/09 s 3. 3. 2011) stranski udeleženci v upravnih postopkih niso stranke in nimajo enakega procesnega položaja kot stranke. V teh postopkih imajo po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) sicer enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka, vendar pa jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi, torej omejeno. Pravna korist je v ZUP opredeljena kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Pri pravnem interesu oziroma pravni koristi stranskega udeleženca ne gre za splošno (javno) korist, temveč za osebno korist, ki je neposredna in pravna. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ki obstaja v trenutku odločanja, ne pa za morebitno ali bodočo korist. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakoniti predpis. Dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.

35. Le tak (torej pravni) interes je relevanten za ugotovitev varovanega pravnega položaja stranskega udeleženca. Ta pogoj je izpolnjen v primeru, če osebi za konkretni postopek kateri od predpisov izrecno priznava tak status, kot tudi v primeru, če iz vsebine predpisa izhaja, da je njena udeležba v obravnavanem postopku potrebna, da se z njo prepreči morebitni poseg v njen pravnovarovani položaj.

36. Svoj pravni interes tožniki utemeljujejo na citiranih določbah 2. točke 12. člena (v zvezi z vprašanjem stabilnosti njihovih – sosednjih – objektov) in 91. člena OPN MOL ID (v zvezi z vprašanjem osončenosti njihovih objektov), na posegu v njihove nepremičnine zaradi izračunanega vpliva pomika zgornjega dela zagatne stene ter na 24. členu OPN MOL ID v zvezi z odmikom sistema dovoda zraka v objekt A2. 37. V tem okviru sodišče v nadaljevanju presoja tožbene ugovore. Tožniki so bili namreč v predmetnem upravnem postopku udeleženi kot stranski udeleženci, saj ima izdaja gradbenega dovoljenja v prejšnji točki navedenem obsegu neposreden vpliv na izvrševanje njihovih pravic oziroma pravnih koristi, izhajajočih iz citiranih določb OPN MOL ID, v zvezi z Uredbo,8 kolikor se vprašanje podzemnih voda nanaša na stabilnost njihovih objektov. To pomeni, da je v tem delu njihov pravni interes za vložitev tožbe izkazan. Uredba je namreč sprejeta na podlagi 74. člena ZV-1, ki v prvem odstavku določa, da vlada določi vodovarstveno območje, da se zavaruje vodno telo, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino. Pri čemer skladno s 3. točko tretjega odstavka 74. člena ZV-1 Uredba v III. poglavju določa ukrepe, prepovedi in omejitve za gradnjo na vodovarstvenem območju.

38. Kolikor tožniki uveljavljajo nezakonitost izpodbijane odločbe zaradi zatrjevanega povečanega prenosa onesnaževal v vir pitne vode mesta Ljubljane,9 ter se s tem v zvezi sklicujejo na 2. točko 12. člena OPN MOL ID in Uredbo, pa sodišče pojasnjuje, da navedbe v tem delu presegajo njihov pravni interes za sodelovanje v predmetni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja. Zato ugovorov, ki se nanašajo zgolj na zaščito podtalnice, varstvo podzemnih voda ter pojav visečih voda, sodišče po vsebini ni presojalo.

_O podanih izvedeniških mnenjih_

39. Dokaz z izvedenci se opravi, če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga (prvi odstavek 189. člena ZUP). Izvedenec torej sodeluje pri ugotavljanju dejstev, bistvenih za odločitev o sporni stvari. Postavi se zato, da preuči posamezna strokovna vprašanja in poda o tem mnenje.

40. Prvostopenjski organ je v postopku izdaje izpodbijane odločbe, na podlagi drugostopenjske odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-58/2019-2KB z 20. 5. 2019 (priloga D1), v ponovljenem postopku s sklepom št. 351-1220/2018-66 z 19. 8. 2019 (priloga D2) postavil izvedenca hidrogeološke stroke, in sicer D. ter ji naložil, da pripravi izvid in mnenje glede vprašanja, ali je poseg (ki vključuje tudi gradnjo podzemne etaže - garaže) načrtovan tako, da je s stališča geomehanskih razmer, hidroloških razmer, zaščite podtalnice in stabilnosti sosednjih objektov dopusten, torej v še sprejemljivih mejah; s sklepom št. 351-1220/2018-78 z 2. 12. 2019 (priloga D16) pa je postavil izvedenca F., ki naj pripravi izvid in mnenje glede vprašanja, ali je poseg načrtovan tako, da bo zagotovljeno v skladu s pogoji, ki jih določa prostorski akt, osončenje obstoječih objektov na V strani predvidenih objektov A3 in A4. Pisni izvedenski mnenji, izdelani s strani postavljenih izvedencev, vključno z dopolnitvami, sta bili obravnavani v prvostopenjskem postopku na ustni obravnavi, izvedeni 1. 7. 2020 (zapisnik ustne obravnave št. 351-1220/2018-116, priloga D14).

41. Tožniki so podanima izvedenskima mnenjema nasprotovali. V zvezi z izvedenškim mnenjem D., ki ga je na ustni obravnavi predstavil E. E., so se v upravnem postopku sklicevali na mnenje K. K. s 16. 6. 2020, ki so ga predložili na ustni obravnavi 1. 7. 2020 in zatrjevali, da bi moral organ glede na različna strokovna mnenja enako strokovno usposobljenih oseb ustreznost varovanja gradbene jame z vidika vpliva na stabilnost njihovih sosednjih objektov preveriti z izvedencem, kar so podkrepili z navedbo izvedenca E. E. samega, da je vpliv na stabilnost sosednjih objektov odvisen od tega, da bo gradbena jama ustrezno varovana in 100 % vodotesna. Na ustni obravnavi so izpostavili tudi, da lahko pride zaradi pomika zagatne stene v zgornjem delu do premika oziroma posedkov zemljine v smeri izven gradbene jame skupno do cca 3 m ter da nameravana gradnja na parc. št. 344/2, k.o. ... na J strani proti parc. št. 345/3, 347 in 348 predpostavlja odmik kletne etaže od parcelne meje 3 m, ob tem pa postavitev zagatne stene 1,2 m stran proti parcelni meji v lasti tožnikov in torej predpostavlja odmik te stene 1,8 m, kar po njihovem prepričanju pomeni, da bo nastal vpliv v zvezi s posedanjem zemljišč, ki bo segel prek parcelne meje nepremičnin v lasti investitorja. Izvedenškemu mnenju D. oporekajo tudi s trditvijo, da temelji na podatkih o geološki strukturi tal in nivoju podzemne vode na lokaciji nameravane gradnje, pridobljenih z dveh vrtin in sondažnimi izkopi, izvedenimi v sušnem obdobju avgusta 2017 s strani investitorja, v zvezi s čimer se sklicujejo na Uredbo, opozarjajo pa tudi na stališča geomehanika I. I. 42. Glede vprašanja osončenja sosednji objektov pa so v postopku na prvi stopnji na ustni obravnavi zatrjevali, da bi bil izvedenec dolžan izvesti lastno študijo osončenosti objekta na parc. št. 340, k.o. ... in predstaviti svoje ugotovitve ter na njihovem temelju podati lastno mnenje o tem, ali je predvidena gradnja skladna s pogojem po 91. členu OPN MOL ID, česar ni storil. 43. Po prvem odstavku 196. člena ZUP se v primerih, če izvid in mnenje izvedenca nista jasna ali nista popolna ali se izvidi in mnenja izvedencev bistveno razlikujejo, če mnenje ni zadosti obrazloženo ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa se te pomanjkljivosti ne morejo odpraviti niti s ponovnim zaslišanjem izvedencev, dokazovanje ponovi z istimi ali drugimi izvedenci; lahko pa se zahteva tudi mnenje kakšnega znanstvenega ali strokovnega zavoda. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi podana situacija, ki jo opredeljuje citirana določba, saj so tožniki s svojimi ugovori in predloženimi strokovnimi mnenji v upravnem postopku zbudili dvom v jasnost in popolnost oziroma pravilnost podanih izvedeniških mnenj, zato bi upravni organ moral postopati skladno s to določbo ZUP in dokazovanje s postavljenima izvedencema dopolniti.

44. Vendar organ pomanjkljivosti izvedenskih mnenj ni odpravil. Sodišče namreč ugotavlja, da v prvostopenjski izpodbijani odločbi, ker izvedeniško mnenje ni jasno in popolno, tudi ni odgovorjeno na ugovore tožnikov, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanja pogoja po 2. točki 12. člena OPN MOL ID, in sicer v zvezi s stališčem geomehanika I. I., ki je v svojem mnenju, predloženem v postopku na prvi stopnji (priloženo k pripravljalni vlogi tožnikov z 29. 11. 2018, priloga D10), ugotovil, da bo vodonepropustna zagatna stena iz jeklenih zagatnic predstavljala oviro precejni vodi, ki se bo posledično precejala ob gradbeni jami (Z in V), ter prav tako na ustni obravnavi 1. 7. 2020 pred prvostopenjskim upravnim organom predloženo strokovno mnenje K. K. s 16. 6. 2020. Na relevantne ugovore, ki izhajajo iz teh strokovnih mnenj, izvedenec ni odgovoril, temveč je na navedeni ustni obravnavi odgovor podal le predstavnik investitorja, to je odgovorni projektant za varovanje gradbene jame in temeljenje ter za geološko geomehanski elaborat L. L., ki mu v pritožbeni odločbi pritrjuje organ druge stopnje. V določenem delu je pomanjkljivosti prvostopenjske odločbe v zvezi z odgovorom na posamezna vprašanja, ki se tičejo izpolnjevanja pogoja po 2. točki 12. člena OPN MOL ID, odpravil organ druge stopnje v pritožbeni odločbi (prvi odstavek 251. člena ZUP). Kljub temu pa je po oceni sodišča ostalo nezadovoljivo odgovorjeno (vsaj) na vprašanje vplivnega območja pomika zagatnic ter na že omenjeno strokovno mnenje K. K. V tem obsegu bi po presoji sodišča organ za pravilno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za gradnjo spornih objektov po 2. točki 12. člena OPN MOL ID moral izvedencu - D. zaradi odstranitve vsakršnega dvoma v pravilnost in popolnost mnenja naložiti dopolnitev izvedeniškega mnenja tako, da bi ta odgovoril na vsa vprašanja, ki so jih s tem v zvezi podali tožniki v postopku oziroma po potrebi postaviti novega izvedenca, kar so tožniki tudi predlagali na ustni obravnavi 1. 7. 2020. 45. Tožniki pa utemeljeno opozarjajo tudi na neustreznost izvedenskega mnenja F. v zvezi z vprašanjem izpolnjevanja pogoja po 91. členu OPN MOL ID glede osončenosti sosednjih objektov. Sodišče sodi, da bi postavljeni izvedenec za odgovor na vprašanje, zastavljeno v sklepu o postavitvi izvedenca z 2. 12. 2019, moral sam izdelal študijo osončenosti, saj bi le tako lahko podal mnenje o tem, rezultat v kateri od obeh nasprotujočih si študij, v postopku predloženih s strani tožnikov in investitorja, je pravilen. Zato je v zvezi s tem vprašanjem dejansko stanje ostalo v celoti neraziskano.

_O odmiku sistema dovoda zraka_

46. V zvezi z ugovorom, da je ugotovitev vseh odmikov od sosednjih parcel ob upoštevanju 24. člena OPN MOL ID napačna, kar tožniki utemeljujejo z navedbo, da PGD odmika od sosednje parcele ne odmerja upoštevaje najbolj izpostavljen konstrukcijski element, to je zunanji del sistema za dovod zraka v objekt A2, sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba nima razlogov, niti nanj vsebinsko ni odgovoril organ druge stopnje v pritožbeni odločbi. Zato izpodbijane odločbe v zvezi s pritožbeno odločbo v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

47. Ob tem sodišče pojasnjuje, da investitor v odgovoru na tožbo napačno zatrjuje, da strojna oprema ni del objekta. Skladno s

57. točko prvega odstavka 3. člena ZGO-1 je namreč objekt s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. To pomeni, da je za pravilno ugotovitev odmikov od sosednjih parcel skladno s 24. členom OPN MOL ID bistveno, da so iz PGD te inštalacije oziroma naprave razvidne.

_Sklepno_

48. Na vsa zgoraj navedena dejanska vprašanja v izpodbijani odločbi v zvezi z odločbo druge stopnje ni odgovorjeno. Ker je bilo torej treba izpodbijano odločbo odpraviti že zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, saj je sodišče ne more preizkusiti, posledično pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je zavrnilo dokazni predlog za izvedbo (dodatnega) zaslišanja izvedenca E. E. in za ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka z izvedencem za arhitekturo pred sodiščem. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa bo moral dokazni postopek v tej smeri dopolniti upravni organ prve stopnje.

49. Tožniki so sicer primarno predlagali sojenje v sporu polne jurisdikcije in zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar pogoji po prvem odstavku 65. členu ZUS-1 za meritorno odločanje niso podani. Tako je sodišče ugodilo podrejenemu tožbenemu predlogu tretje do osmega tožnika in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek te določbe). V ponovljenem postopku je organ vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

50. Organ bo moral dopolniti postopek z dodatnimi vprašanji za že postavljena izvedenca in po potrebi postaviti dodatnega izvedenca za gradbeništvo oziroma druge ustrezne stroke, kolikor se bo to v postopku izkazalo za potrebno v zvezi z vprašanjem izpolnjevanja pogoja po 2. točki 12. člena OPN MOL ID. Postavljeni izvedenci naj odgovorijo na vsa vprašanja, podana s strani tožnikov v zvezi z vprašanjem izpolnjevanja pogojev po 2. točki 12. člena (stabilnost sosednjih objektov) in 91. členu OPN MOL ID (osončenost sosednjih objektov) ter v zvezi z vprašanjem morebitnega posega na sosednje nepremičnine zaradi izračunanega vpliva pomika zgornjega dela zagatne stene. Po pridobitvi dopolnjenih izvedenskih mnenj oziroma po pridobitvi dodatnega izvedenskega mnenja mora organ opraviti ustno obravnavo, na kateri naj izvedenci svoje mnenje dodatno ustno pojasnijo. V ponovljenem postopku mora organ razčistiti tudi vprašanje v zvezi s strani tožnikov zatrjevanim s 24. členom OPN MOL ID neskladnim odmikom od sosednje nepremičnine, ki se nanaša na zunanji sistem za dovod zraka v objekt A2. Po tako izvedenem dopolnjenem postopku, v katerem mora vsem strankam omogočiti izjavo o vseh pravno odločilnih dejstvih, mora o zadevi ponovno odločiti in na vse pravno relevantne ugovore strank v postopku tudi argumentirano in konkretizirano odgovoriti.

**K III. točki izreka**

51. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnikov, ki so na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičeni do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik o povrnitvi stroškov).

52. Zadeva je bila rešena po opravljeni glavni obravnavi, tožnike pa je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se jim po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar ob upoštevanju 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Stroške je toženka tožnikom dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe.

53. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika).

**K IV. točki izreka**

54. Stroškovni zahtevek prve stranke z interesom je sodišče zavrnilo na podlagi pravila o uspehu iz 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Uradni list RS, št. 78/10 do 78/19. 2 Za postavljenega izvedenca hidrogeološke stroke – D. se je ustne obravnave udeležil pooblaščenec E. E., za postavljenega izvedenca za osončenje - F. pa G. G. 3 Uradni list RS, št. 43/2015, objavljen 19. 6. 2015. 4 Naroka za glavno obravnavo so se udeležili pooblaščenci tožnikov in obeh strank z interesom. Toženka se naroka ni udeležila, pri čemer je bilo vabilo izkazano. 5 Tretji odstavek 125. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 6 Glej: 48. točka obrazložitve. 7 Uradni list RS, št. 55/08, 61/17 in 36/18. 8 Glej: Priloga 3 Uredbe: Prepovedi, omejitve in podrobnejši pogoji, Preglednica 1.1 – večstanovanjske stavbe na VVO III B podobmočju z milim vodovarstvenim režimom, na območju katerega je skladno z opombo 3 objekte in naprave treba graditi nad srednjo gladino podzemne vode; če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %, je gradnja izjemoma dovoljena tudi globlje; srednja gladina oziroma nivo podzemne vode je srednja vrednost v nizu meritev med najvišjo in najnižjo izmerjeno gladino oziroma nivojem podzemne vode; kot niz meritev podzemne vode se upoštevajo podatki monitoringa podzemne vode na VVO, ki ga zagotavlja ARSO ali podatki meritev gladine podzemne vode, ki jih izvaja upravljalec vodnega vira na podlagi zahtev, predpisanih v vodnem dovoljenju za izvajanje monitoringa podzemne vode, ali podatki meritev z avtomatskimi merilniki nivojev podzemne vode ali vsaj dvakrat mesečnih ročnih meritev gladine podzemne vode na VVO v obdobju vsaj dveh hidroloških ciklusov (dve leti opazovanj), ki jih na območju predvidenega posega izvaja investitor. 9 Glej: točka B-II tožbe.