Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po opravljeni primerjavi tožnikovega šolanja v Nemčiji (B.) s programom slovenske gimnazije je tožena stranka glede na 1. odstavek 8. člena ZNTPS pravilno in zakonito ugotovila, da obstajajo bistvene razlike tako v trajanju, kot v obsegu in vsebini izobraževanja, saj je tožnik obiskoval le tri letnike srednje šole, v primerjavi s programom slovenske gimnazije pa mu za 3. letnik gimnazije manjkajo štirje predmeti ter vsi predmeti za 4. letnik gimnazije in končanje izobraževanja. Zaradi razlik v obsegu in vsebini programa za 3. letnik je tožena stranka utemeljeno upoštevala, da je tožnik opravil dva AP izpita in mu kljub temu, da se ni izobrazil iz vseh predmetov, ki so predpisani za 3. letnik gimnazije, pravilno priznala pridobljeno izobrazbo kot enakovredno 3. letniku srednjega izobraževanja gimnazije v Republiki Sloveniji.
Revizija se zavrne.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 17.12.2002, s katero je tožena stranka priznala tožniku 12. letnik ameriške srednje šole in hkrati odločila, da je 12. letnik ameriške srednje šole enakovreden 3. letniku programa srednjega izobraževanja - gimnazija v naši državi.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo spričevalu o končanem 12. letniku ameriške srednje šole, John-F-Kennedy School, ki jo je tožnik obiskoval v Berlinu, Nemčiji, priznala enakovrednost s 3. letnikom slovenske gimnazije. V skladu s 1. odstavkom 8. člena Zakona o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval (Uradni list SRS, št. 42/72, ZNTPS) je tožena stranka pri odločanju o nostrifikaciji v tujini pridobljenega spričevala upoštevala sistem šolanja v zadevni tuji državi (Nemčiji), predmetnik oziroma učni načrt in program šole, na kateri je bilo spričevalo pridobljeno, pogoje za sprejem v šolo, trajanje šolanja, pravice, ki jih daje spričevalo v državi, v kateri je bilo pridobljeno ter druge okoliščine, ki so pomembne za nostrifikacijo.
Po mnenju sodišča prve stopnje je, ob upoštevanju citirane določbe ZNTPS odločitev tožene stranke pravilna. Prav tako so pravilni razlogi zanjo. Zato jih sodišče prve stopnje na tem mestu, v izogib ponavljanju, ne navaja (2. odstavek 67. člena ZUS).
V obravnavani zadevi je nesporno, da je tožnik končal 12. letnik John-F-Kennedy School v Nemčiji, po programu za pridobitev American High School diplome ter opravil dva AP izpita. Visokošolske ustanove v Republiki Sloveniji, drugače kot sorodne ustanove v ZDA, same ne določajo vstopnih pogojev za visokošolski študij, ker te pogoje določa Zakon o visokem šolstvu. Posameznik, ki predpisanih pogojev ne izpolnjuje, se kljub nadarjenosti in poznavanju posameznega znanstvenega področja, ne more vpisati na visokošolski študij. Zato so tožnikovi ugovori, da bi se z doseženo izobrazbo lahko vpisal na The George Washington University School of Engineering and applied science, neutemeljeni, saj v Republiki Sloveniji pogojev za vpis ne določajo fakultete glede na svoje potrebe, ampak te pogoje določa Zakon o visokem šolstvu. Sodišče prve stopnje zavrača tožbene ugovore, da tožena stranka pri nostrifikaciji tožnikovih spričeval ni upoštevala vseh kriterijev, ki so določeni v 1. odstavku 8. člena ZNTPS. Tudi v Nemčiji, kjer je tožnik končal 12. letnik ameriške šole, se tožnik brez diplome in z dvema opravljenima AP izpitoma, ne bi mogel vpisati na univerzitetni študij. Ameriška diploma je v Nemčiji, kjer se je tožnik izobraževal, po stopnji izobrazbe enakovredna končanju realke, ta stopnja izobrazbe pa je v Republiki Sloveniji primerljiva z opravljenim 2. letnikom gimnazije. Po opravljeni primerjavi tožnikovega šolanja v Nemčiji s programom slovenske gimnazije je tožena stranka ugotovila, da obstajajo bistvene razlike tako v trajanju, kot obsegu in vsebini izobraževanja. Tožnik je obiskoval le tri letnike srednje šole, v primerjavi s programom slovenske gimnazije mu za 3. letnik gimnazije manjkajo štirje predmeti ter vsi predmeti za 4. letnik gimnazije in končanje izobraževanja. Zaradi razlik v obsegu in vsebini programa za 3. letnik je po mnenju sodišča prve stopnje tožena stranka upoštevala, da je tožnik opravil dva AP izpita in mu kljub temu, da se ni izobrazil iz vseh predmetov, ki so predpisani za 3. letnik gimnazije, pridobljeno izobrazbo priznala kot enakovredno 3. letniku srednjega izobraževanja gimnazije v Republiki Sloveniji.
Tožnik v pritožbi, vloženi dne 13.10.2003, navaja tako, kot v tožbi zoper izpodbijano odločbo ter še dodaja: Izkazal se je z listino, da bi se lahko v konkretnem primeru vpisal na univerzo v ZDA. Za sodišče prve stopnje pa to očitno ni dovolj, kot tudi ne za toženo stranko. Potrebno je upoštevati predvsem pravice, ki bi jih, kot tudi vsi dijaki, ki v različnih državah obiskujejo ameriške srednje šole, s končanjem izobraževanja v ameriški srednji šoli, pridobil v ZDA, kar sodišče prve stopnje v svoji sodbi ni upoštevalo. Zaradi tega meni, da je dejansko stanje v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljeno, in to je nedvomno tudi podlaga, da je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Lahko bi se še naprej šolal na univerzi v ZDA, vendar je bila njegova želja šolanje v domovini. Pravica do izobraževanja v konkretnem primeru na visoki šoli je z Ustavo določena pravica in želi, da se mu le-ta prizna v domovini in ne le v ZDA. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da se njegovemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da razveljavi izpodbijano sodbo ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.
Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006), ki velja od 1.1.2007 dalje, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da tožnikova pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je pritožbo v skladu z navedeno določbo obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.
Revizija ni utemeljena.
Revizija v upravnem sporu je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočni sodni odločbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki s v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).
Po presoji revizijskega sodišča revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan.
Tudi revizijsko sodišče meni, da je tožena stranka v skladu s 1. odstavkom 8. člena ZNTPS pri odločanju o nostrifikaciji v tujini (Nemčiji) pridobljenega spričevala upoštevala sistem šolanja v zadevni tuji državi, predmetnik oziroma učni načrt in program šole, na kateri je bilo spričevalo pridobljeno, pogoje za sprejem v šolo, trajanje šolanja, pravice, ki jih daje spričevalo v državi, v kateri je bilo pridobljeno ter druge okoliščine, ki so pomembne za nostrifikacijo. Po opravljeni primerjavi tožnikovega šolanja v Nemčiji (Berolinu) s programom slovenske gimnazije je tožena stranka glede na 1. odstavek 8. člena ZNTPS pravilno in zakonito ugotovila, da obstajajo bistvene razlike tako v trajanju, kot v obsegu in vsebini izobraževanja, saj je tožnik obiskoval le tri letnike srednje šole, v primerjavi s programom slovenske gimnazije pa mu za 3. letnik gimnazije manjkajo štirje predmeti ter vsi predmeti za 4. letnik gimnazije in končanje izobraževanja. Zaradi razlik v obsegu in vsebini programa za 3. letnik je tožena stranka utemeljeno upoštevala, da je tožnik opravil dva AP izpita in mu kljub temu, da se ni izobrazil iz vseh predmetov, ki so predpisani za 3. letnik gimnazije, pravilno priznala pridobljeno izobrazbo kot enakovredno 3. letniku srednjega izobraževanja gimnazije v Republiki Sloveniji.
Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato sodišče tega razloga ni presojalo.
Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.