Jedro

Po presoji sodišča tožnik tudi ni izpričal, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten po 1. točki 1. odstavka 85. člena ZUS.

Izrek

Predlog za obnovo postopka se zavrže.

Obrazložitev

Tukajšnje sodišče je s sklepom opr. št. U ... z dne ... zavrglo tožbo tožnika proti 1. Personalnemu svetu Okrožnega sodišča v Ljubljani, 2. Tožilski personalni komisiji, Ljubljana in 3. Ministrstvu za pravosodje (1. točka sklepa). Ta sklep je bil potrjen s sklepom Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up ... z dne ....

Tožnik v predlogu za obnovo postopka, ki je bil končan s sklepom Upravnega sodišča RS opr. št. ... z dne ... (1. točka izreka), navaja, da je zvedel za obnovitveni razlog, in sicer na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, objavljena v Uradnem listu RS, št. 105/02 z dne 5. 12. 2002. Tožnik je tako tega dne zvedel za obnovitveni razlog. Tožnik je izvedel za nova dejstva in našel nov dokaz in dobil možnost uporabiti ta nov dokaz, na podlagi katerega bi bil spor zanj ugodneje rešen, če bi se bil nanj skliceval ali če bi ga bil uporabil v prejšnjem postopku. Tudi po prejemu odločbe Ustavnega sodišča RS tožnik ni uspel pridobiti mnenja glede predlogov za imenovanje tako pomočnika okrožnega državnega tožilca kot državnega tožilca, ker mu Ministrstvo za pravosodje na ponovno njegovo zahtevo ni poslalo predlogov za imenovanje in ni uspel pridobiti predloge za izvolitev od Sodnega sveta RS. Sodni svet RS je tožniku odgovoril, da ne vodi posebne evidence, na katere se je tožnik prijavil kot kandidat in mu zato zaprošenega podatka, to je predloge za izvolitev, ne more poslati. Pri tem tožnik poudarja, da je v odločbi Ustavnega sodišča navedeno, da lahko kandidat vloži tožbo zoper predlog za izvolitev. Tožniku tako ni bila zagotovljena dostopnost funkcije pod enakimi pogoji kot vsem kandidatom in mu je bila kršena pravica iz 3. odstavka 45. in 14. člena Ustave RS. Tožnik ni imel možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev in mu ni bilo zagotovljeno, da bi se o mnenju glede predlogov za imenovanje izjavil, čeprav se odloča o njegovi pravici iz 3. odstavka 49. člena Ustave. Tožnik predlaga, da se njegovemu predlogu ugodi in razveljavi 1. točka sklepa Upravnega sodišča RS opr. št. U 1426/99 z dne 3. 11. 1999 in obnovi postopek in izda nova sodna odločba, s katero se ugotovi, da je tožena stranka 1. RS, Personalni svet Okrožnega sodišča v Ljubljani, Ljubljana, 2. RS, Tožilska personalna komisija, Ljubljana in 3. RS, Ministrstvo za pravosodje, Ljubljana, v času, ko se je tožnik javil na razpise za sodnika, okrožnega državnega tožilca in pomočnika okrožnega državnega tožilca na podlagi objav v Uradnem listu RS, št. 58-59/98 v obdobju 21. 8. 1998 pa vse do danes, Uradni list RS, št. 21/95 v obdobju 14. 4. 1995 pa vse do danes, Uradni list RS, št. 84/98 v obdobju 11. 12. 1998 pa vse do danes in Uradni list RS, št. 30-31/99 v obdobju 30. 4. 1999 pa vse do danes tožniku kršila ustavno pravico iz 3. odstavka 49. člena Ustave RS (dostop do funkcije pod enakimi pogoji) in kršila ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic) in 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom).

Predlog tožnika za obnovo postopka je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov: V predlogu za obnovo postopka tožnik navaja, da vlaga predlog zaradi tega, ker je zvedel za nov dokaz oziroma dobil možnost uporabiti nov dokaz. Ta dokaz je odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-202/99, objavljena v Uradnem listu RS, št. 105/02 z dne 5. 12. 2002. Tožnik je predlog vložil priporočeno na pošto 30. 12. 2002, zato je njegov predlog vložen pravočasno v roku 30 dni odkar je tožnik zvedel za obnovitveni razlog oziroma odkar bi ga lahko uporabil (1. odstavek 86. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS). Tožnik navaja, da vlaga predlog za obnovo postopka proti 1. točki sklepa Upravnega sodišča RS opr. št. U ... z dne ..., zato je tožnik pravilno vložil predlog pri sodišču, ki je pristojno za odločitev o predlogu (1. odstavek 87. člena ZUS).

Sodišče pa je predlog za obnovo postopka zavrglo na podlagi 1. odstavka 89. člena ZUS, ker tožnik ni izpričal, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten. Z odločbo št. U-I-202/99 je Ustavno sodišče RS odločilo v 1. točki, da 6. točka 1. odstavka 8. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in nadaljnji) ni v neskladju z Ustavo. V 2. točki pa je odločilo, da je 3. poglavje I. oddelka Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94 in 59/99) v neskladju z Ustavo, ker ne določa možnosti, da se kandidat seznani z mnenjem personalne komisije in se o njem izjavi. V 3. točki je določilo, da mora Državni zbor RS ugotovljeno neskladnost iz 2. točke odpraviti in pri tem določilo rok, pod 4. točko pa je odločilo, da do odprave ugotovljene neustavnosti iz 2. točke izreka, mora personalna komisija mnenje iz 2. odstavka 20. člena Zakona o državnem tožilstvu vročiti kandidatu, ki se lahko o njem izjavi v osmih dneh od njegovega prejema. Pod 5. točko pa je pobudo za oceno ustavnosti od 15. do 23. člena Zakona o sodniški službi zavrglo. Iz besedila citirane odločbe izhaja, da je Ustavno sodišče odločilo kako mora postopati Tožilska personalna komisija in v zvezi z ugotovljeno neskladnostjo naložilo Državnemu zboru RS odpravo te neskladnosti. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-202/99 se ne nanaša na prvo in tretje toženo stranko v upravnem sporu opr. št. U 1426/99, ker je bilo neskladje z Ustavo RS ugotovljeno le glede Zakona o državnem tožilstvu. Tožnik zato ni izkazal, da je zoper prvo in tretje toženo stranko zvedel za nova dejstva oziroma nov dokaz in tako ni izpričal, da je zakoniti razlog po 1. točki 1. odstavka 85. člena ZUS kot zakoniti razlog za obnovo postopka vsaj verjeten.

Po presoji sodišča pa tožnik tudi ni izpričal, da je zakoniti razlog za obnovo vsaj verjeten po 1. točki 1. odstavka 85. člena ZUS glede drugo tožene stranke. Iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-202/99 izhaja, da je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje z Ustavo RS v zvezi z določbami 3. poglavja I. oddelka Zakona o državnem tožilstvu in v 4. točki odločilo, da do odprave ugotovljene neustavnosti mora personalna komisija mnenje iz 2. odstavka 20. člena Zakona o državnem tožilstvu vročiti kandidatu, ki se lahko o njem izjavi v osmih dneh od njegovega prejema. S sklepom opr. št. U 1426/99 z dne 3. 11. 1999 je Upravno sodišče RS pod točko 1 zavrglo tožnikovo tožbo proti Tožilski personalni komisiji, Ljubljana, ker je ugotovilo, da je v postopkih kandidiranja za okrožnega državnega tožilca oziroma njegovega pomočnika zagotovljeno drugo sodno varstvo, da tožnik pridobi mnenje in zato ni izpolnjen predpogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Po citirani odločbi št. U-I-202/99 pa mora kandidat prejeti mnenje personalne komisije in se o njem lahko izjavi v osmih dneh od njegovega prejema (sedaj 3. odstavek 20. člena Zakona o državnem tožilstvu, Uradni list RS, št. 14/03 - uradno prečiščeno besedilo). Navedeno pomeni, da ima sedaj kandidat po ustavni odločbi št. U-I-202/99 oziroma po določilih Zakona o državnem tožilstvu zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ker odsotnost drugega sodnega varstva predstavlja predpogoj za vložitev tožbe po 3. odstavku 1. člena ZUS, ki ga tožnik ni izkazal, in zato tožnik ni izpričal, da je zakoniti razlog za obnovo postopka vsaj verjeten.

S sklepom opr. št. U ... z dne ... je pod točko 2 izreka sodišče tožnika oprostilo plačila sodnih taks v tem upravnem sporu. Ker oprostitev plačila taks velja v postopku, v katerem je bila oprostitev stranki priznana (3. odstavek 14. člena Zakona o sodnih taksah, Uradni list SRS, št. 1/90, RS, št. 14/91 in nadaljnji), zato ni bilo potrebno ponovno odločati o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.