Jedro

Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanja tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi ta postopek.

Izrek

Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za predhodno odločanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

Obrazložitev

1.Tožnika sta s toženko 21. 12. 2007 sklenila Pogodbo o dolgoročnem deviznem kreditu v valuti CHF za dolgoročni namenski kredit z valutno klavzulo v znesku 55.400 CHF, z rokom vračila v 180 mesečnih anuitetah. Po sklenitvi pogodbe se je bistveno spremenilo valutno razmerje med CHF in EUR, zato se je kreditna obveznost tožnikov bistveno povečala. Tožnika sta s tožbo zahtevala ugotovitev ničnosti pogodbe in plačilo določenega zneska (med postopkom večkrat povišanega).

2.Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju zavrnilo oba zahtevka, a je nato Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom II Cp 755/2020 odločitev spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti pogodbe. V preostalem delu je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

3.V novem sojenju je predmet odločanja le še vrnitveni zahtevek. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, naj tožnikoma plača 13.120,52 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2023 dalje. Višji zahtevek je zavrnilo. Toženki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožnikov.

4.Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

5.Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"(1) Ali so kondikcijski zahtevki, ki so posledica ničnosti potrošniških kreditnih pogodb zastarljivi?

(2) Ali je pravilna odločitev nižjih sodišč, kdaj prične teči zastaralni rok za kondikcijski zahtevek tožečih strank kot kreditojemalcev, ki je posledica zatrjevane ničnosti kreditne pogodbe vezane na švicarski frank?

(3) Ali je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zastaranje zahtevka ni moglo začeti teči pred vložitvijo tožbe?

(4) Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zastaranje zahtevka začne teči s pravnomočnostjo odločbe, s katero je bila ugotovljena nepoštenost pogodbenega pogoja?

(5) Ali razlaga pravil o vračanju v posledici ničnih pogodb, ki upošteva načela in stališča iz Sodbe C-520/21 z dne 15. 6. 2023, predstavlja contra legem razlago nacionalnega prava?

(6) Ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo o kondikcijskem zahtevku tožečih strank, ko je presodilo, da tožena stranka ni upravičena do obogatitvenih obresti niti do revaloriziranega zneska glavnice?

(7) Ali sta odločitvi nižjih sodišč o nedoločnosti pobotnega ugovora pravilni?"

6.Postopek za dopustitev revizije se prekine.

7.Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 14/2025 s sklepom prekinilo postopek odločanja o reviziji in Sodišču Evropske unije podalo predlog za predhodno odločanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Postavljeno vprašanje se glasi: "Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”

8.Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanja tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je Vrhovno sodišče ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

9.Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Sodišča EU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi II Ips 14/2025.

10.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodiščih (1994) - ZS - člen 113a Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 23, 24, 24/1 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 87, 87/1, 87/2, 111, 111/2, 111/4, 190, 190/3, 193, 198, 371

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 6, 7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.