Vročanje s strani detektiva

Datum

18.04.2025

Številka

07121-1/2025/486

Kategorije

Delovna razmerja, Posredovanje osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vročanja dokumentacije s strani detektiva.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno z ZDR-1 ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Kontrolo bolniškega staleža in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov delavcev lahko delodajalec izvaja sam, lahko pa za kontrolo najame detektiva.

V prvem odstavku 34. člena ZDD-2 je določeno, da detektiv lahko opravlja detektivsko dejavnost na določenih  področjih, med katerimi je tudi vročanje pisemskih in drugih pošiljk.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP tako v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti konkretnega ravnana delodajalca oziroma detektiva s predpisi s področja varstva osebnih podatkov, ampak v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila.

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba za vsako obdelavo osebnih podatkov najprej zagotoviti ustrezno pravno podlago. Izbor ustrezne pravne podlage za posamezno obdelavo je obveznost upravljavca, ki mora pri tem upoštevati konkretne okoliščine in namene obdelave. Sama obdelava osebnih podatkov mora potekati na eni od pravnih podlag, ki jih določa prvi odstavek 6. člena Splošne uredbe. V skladu s tem je obdelava osebnih podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

IP splošno pojasnjuje, da glede obdelave osebnih podatkov delavcev veljajo načeloma enaka pravila za delodajalce v zasebnem in javnem sektorju, pri čemer so za ugotavljanje zakonitosti konkretne obdelave pomembni posamezni področni predpisi. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmlS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS; v nadaljevanju: ZDR-1) v 48. členu določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pri tem so mišljene pravic in obveznosti obeh, tako delavca kot delodajalca. Delodajalec mora natančno izkazati, zakaj je potrebna takšna obdelava osebnih podatkov delavca. Pri tem mora delodajalec v skladu s 46. členom ZDR-1 varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Delodajalec mora torej paziti tudi na spoštovanje zasebnosti in dostojanstva delavca, odgovornost delodajalca pa narašča z intenzivnostjo posega v zasebnost. Nadalje ZDR-1 v tretjem odstavku 48. člena določa, da se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati.

Upoštevajoč določbe ZDR-1 lahko torej delodajalec osebne podatke delavca obdeluje samo, če ima za to podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Ob tem IP opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave.

IP nadalje pojasnjuje, da je kontrola bolniškega staleža v določenih primerih potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Določba 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 namreč predpisuje, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja. Kontrolo bolniškega staleža in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov delavcev lahko delodajalec izvaja sam, lahko pa za kontrolo najame detektiva, saj v skladu z 9. točko drugega odstavka 34. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju: ZDD-2) sodi v detektivovo delovno področje tudi pridobivanje informacij o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, zlorabah uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, dela pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog ter o drugih disciplinskih kršitvah in kršilcih v skladu z zakonodajo, ki ureja delovna razmerja.

Na podlagi 33. člena ZDD-2 detektiv opravlja detektivsko dejavnost na podlagi pisnega pooblastila naročnika, iz katerega je razvidno delovno področje iz tega zakona, namen in obseg danega pooblastila. V primeru sklenjene pogodbe med detektivom in naročnikom mora biti pooblastilo priloga pogodbe. Naročnik lahko na detektiva prenese samo tiste pravice, ki jih ima sam. Pravica detektiva za pridobivanje informacij in podatkov izhaja torej iz naročnikovega naročila, kar pomeni, da detektiv nima pravice samostojno zbirati, obdelovati, shranjevati in uporabljati informacij in podatkov, za katere ga naročnik ni pisno pooblastil. Upravljavec (v konkretnem primeru delodajalec) tako ne more preko detektiva pridobivati osebnih podatkov, za obdelavo katerih sam nima pravne podlage. Pooblastilo za pridobivanje osebnih podatkov preko detektiva je torej možno zgolj v obsegu, za katerega ima sam upravljavec pravno podlago.

V prvem odstavku 34. člena je določeno, da detektiv lahko opravlja detektivsko dejavnost na področjih pridobivanja informacij, vročanja pisemskih in drugih pošiljk, svetovanja na področju preprečevanja kaznivih ravnanj, načrtovanja in izvajanja zaščite poslovnih skrivnosti, informacijskih sistemov, ekonomskih in osebnih podatkov in informacij ter druga upravičenja, ki so mu podeljena z zakonom. Med temi področji je torej tudi vročanje pisemskih in drugih pošiljk. V tretjem odstavku istega člena je določeno še, da detektiv vroča pisemske in druge pošiljke naslovnikom. Kadar vročanje pošiljk urejajo posebni predpisi, mora detektiv izpolnjevati pogoje v skladu s temi predpisi.

Upravičenja, ki jih zakon podeljuje detektivu, so določena v 35. členu ZDD-2:

·pridobivanje podatkov od oseb ali iz javno dostopnih virov;

·pridobivanje podatkov iz evidenc;

·pridobivanje podatkov z osebno zaznavo;

·uporaba tehničnih sredstev.

V zvezi s pridobivanjem podatkov od oseb prvi odstavek 36. člena ZDD-2 določa, da detektiv lahko pridobiva informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, in od drugih oseb, ki s podatki razpolagajo, če so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz javno dostopnih virov. Drugi odstavek istega člena pa nato določa, da ima detektiv ne glede na prejšnji odstavek v okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela. Detektiv se pri pridobivanju navodila ne sme seznaniti z drugimi podatki zdravstvene dokumentacije, ki se nanašajo na osebo pod nadzorom. V tretjem odstavku 36. člena ZDD-2 je določeno še, da je pristojni osebni zdravnik navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela dolžan detektivu posredovati v treh delovnih dneh od prejema detektivove pisne zahteve. Detektiv mora zahtevi priložiti tudi fotokopijo pisnega pooblastila.

V skladu s 37. členom ZDD-2 ima detektiv v okviru pisnega pooblastila naročnika ali odredbe sodišča pravico pridobivati podatke iz uradnih evidenc, če je do tega upravičen naročnik ali če to izrecno določa ta ali drug zakon. Detektiv lahko za posamezno osebo obdeluje naslednje osebne podatke, ki so potrebni za opravljanje detektivske dejavnosti: ime in priimek, naslov bivališča, EMŠO ali davčno številko, razen če posamezna točka tega odstavka ne določa drugače. Podatke pridobi iz določenih zbirk osebnih podatkov in evidenc, med drugim tudi iz centralnega registra prebivalstva iz zakona, ki ureja centralni register prebivalstva (ime in priimek posameznika, EMŠO, državljanstvo, spol, država in kraj rojstva, datum smrti, podatek o prijavljenih stalnih in začasnih prebivališčih v Republiki Sloveniji ter obdobjih prijavljenega prebivanja na teh naslovih, stalnih in začasnih naslovih v tujini ter obdobjih prijavljenega prebivanja na teh naslovih, naslovih za vročanje, ime in priimek ter EMŠO osebe, ki ima ali je imela prijavljeno stalno in začasno prebivališče na enakem naslovu kot posameznik).

V skladu z navedenim torej detektiv lahko izvaja tudi dejavnost vročanja pisemskih in drugih pošiljk. IP ob tem opozarja na načelo točnosti iz 5. člena Splošne uredbe, ki določa, da morajo biti osebni podatki točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo. V praksi bi to pomenilo, da mora detektiv od trenutka, ko je pridobil podatek o vašem pravem naslovu za vročanje, vročanje opravljati na tem naslovu.

IP ob tem pojasnjuje še, da se ni pristojen opredeljevati glede izvajanja pooblastil detektiva, ki se ne dotikajo področja osebnih podatkov. Tako se ne more opredeljevati glede tega, kakšne aktivnosti in s kakšnim namenom je opravljal na parkirišču pred družinsko hišo. V skladu z določbo 54. člena ZDD-2 namreč inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb ZDD-2 in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektorat ministrstva za notranje zadeve.

IP sklepno dodaja, da lahko vsak posameznik, kadar meni, da gre v posameznem primeru za kršitev varstva osebnih podatkov, poda prijavo na IP po elektronski pošti na naslov gp.ip@ip-rs.si, oziroma po navadni pošti na naslov: Informacijski pooblaščenec, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. To lahko stori tudi preko obrazca, ki je dostopen na spletni strani IP:

https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka