Jedro

Tožnica bi morala ničnost upravnih odločb uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele potem je možno sodno varstvo (tudi) zaradi ničnosti v upravnem sporu. Ta del tožbe je bil zato pravilno zavržen na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.

Izrek

I. Revizija se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. II. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnice proti odločbi prvotožene stranke z dne 10. 7. 2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Upravne enote Mozirje z dne 31. 5. 2002, s katero je bil zavrnjen tožničin zahtevek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za postavitev varnostne ograje na parc. št. 11 in 12 k.o. P., ker tožnica kljub pozivom in opozorilom vloge ni dopolnila. Z izpodbijanim sklepom pa je tožbo v preostalem delu (tožbo proti odločbam druge, tretje in četrte tožene stranke ter tožbo zoper šest ostalih toženih strank) zavrglo. Presodilo je, da ničnostni razlogi pri odločbi prvotožene stranke z dne 10. 7. 2003, niso podani. Ničnost ostalih odločb bi morala tožeča stranka najprej uveljavljati pri upravnih organih, šele potem v upravnem sporu, ostali zahtevki pa ne spadajo v sodno pristojnost. 2. Tožeča stranka v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zatrjuje kršitev zakona in ustavnih pravic. Podana je odgovornost države. Treba je zadostiti pravičnosti in odkriti pravo resnico. Upravna enota Mozirje je sosedom - mejašem izdala več nezakonitih dovoljenj za gradnjo. Poseženo je bilo v tožničino zemljišče. Zaznamuje tudi stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo in revizijo ni odgovorila.

4. Pritožba in revizija nista utemeljeni.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva v upravnem sporu obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz drugega odstavka navedenega člena se obravnavana pritožba proti sodbi, vložena po ZUS, obravnava kot revizija po ZUS-1, pritožba proti sklepu pa kot pritožba po ZUS-1. 6. Tožnica je v tožbi uveljavljala več zahtevkov: ničnost navedene odločbe, pri čemer je zatrjevala nezakonitost postopka pri odpravi pomanjkljive vloge, zahtevala pa je tudi izrek ničnosti odločbe drugotožene stranke z dne 10. 6. 1999, 4. 8. 1999, 5. 10. 1999, 9. 3. 2000, 19. 7. 2000, 9. 4. 2000, 18. 5. 2000 in 23. 5. 2000. V tožbi je zahtevala tudi inšpekcijsko nadzorstvo, izročitev nepremičnin in plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je presodilo, da nobeden izmed ničnostnih razlogov po 279. členu ZUP (1986) ni izkazan. Ugotovilo je tudi, da je postopek pri odpravi nepopolne vloge tožnici tekel pravilno in zakonito. Takšna presoja je pravilna tudi po presoji revizijskega sodišča. Tožnica ni izkazala nobenega izmed ničnostnih razlogov. Glede na potek postopka odprave pomanjkljivosti tožničine vloge z dne 14. 12. 1994 (kot ga ugotavljata tožena stranka in sodišče prve stopnje), tožnica pa teh ugotovitev ne izpodbija, so (bile) odločitve upravnih organov in sodišča prve stopnje pravilne in zakonite. Pavšalni revizijski ugovori ne morejo izpodbiti navedene presoje. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi določbe 92. člena ZUS-1. 7. Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo tudi svojo odločitev o zavrženju preostalega dela tožbe. Tožnica bi morala ničnost upravnih odločb uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele potem je možno sodno varstvo (tudi) zaradi ničnosti v upravnem sporu. Ta del tožbe je bil zato pravilno zavržen na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS. Pravilna je tudi ocena, da ostali tožničini zahtevki, postavljeni v tožbi, na podlagi 1. točke prvega odstavka 34. člena ZUS ne sodijo v sodno pristojnost. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da tožbo v tem delu zavrže, pravilna in zakonita. Pritožbeno sodišče je zato tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

8. Ker tožnica ni uspela ne s pritožbo ne z revizijo, v skladu z določbo prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008) v zvezi z določilom prvega odstavka 22. člena ZUS-1 sama nosi svoje stroške revizijskega in pritožbenega postopka.