Jedro

Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bo lahko predlagatelj sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bo tudi po opravljeni ustni obravnavi meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne določa, da je opravljen upravni postopek zaradi ureditve meje predpostavka za začetek sodnega postopka. V skladu z II. odst. 34. čl. ZENDMPE sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti le, če je bila meja že urejena v postopku po ZENDMPE. Če pa je bil predhodni upravni postopek neuspešen, pa zaradi tega še ni omejen pristop k sodnemu reševanju ureditve meje.

Poleg tega pa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti ZENDMPE, ker je le ta začel veljati šele 28.06.2000, medtem ko je predlagatelj vlogo vložil 16.03.2000 in je upravni organ izdal odločbo v upravnem postopku že 21.06.2000, torej še pred uveljavitvijo ZENDMPE. Predlagatelj je torej upravičeno vložil predlog za ureditev meje v nepravdnem postopku, potem ko niso bili izpolnjeni vsi pogoji za ureditev meje po Zakonu o zemljiškem katastru.

Izrek

Pritožbi predlagatelja se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

O stroških pritožbe bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog predlagatelja zavrže, ker sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi zaradi ureditve meje.

Zoper takšen sklep sodišča prve stopnje se je pritožil predlagatelj zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navedel je, da je Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE) posegel v področje urejanja mej po Zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), vendar drugače kot to ugotavlja sodišče. Iz vsebine ZENDMPE ne izhaja, da bi bile predpostavke za vložitev predloga za ureditev meje drugačne od tistih, ki so določene v ZNP. ZENDMPE veže sodišče tako, da določa, da se v nepravdnem postopku ne bo moglo odločati o predlogu, če bo predhodno že določena dokončna meja po ZENDMPE oziroma bo predlog sprejelo, če bo meja tudi po opravljenem upravnem postopku ostala sporna. Nikjer pa ZENDMPE ne omejuje pristopa k sodnemu reševanju sporne meje s predhodnim neuspešnim vodenjem upravnega postopka. V izpodbijanem sklepu sprejeto stališče je zato tudi v nasprotju z ustavno zajamčeno pravico do sodnega varstva. Predhodno uvedenega upravnega postopka ni mogoče tolmačiti kot pozitivno procesno predpostavko za začetek sodnega postopka ureditve meje. Pritožnik je predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nadaljnje odločanje sodišču prve stopnje.

Nasprotni udeleženec ni vložil odgovora na pritožbo.

Pritožba predlagatelja je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je o pritožbi zoper izpodbijani sklep, izdan v nepravdnem postopku, odločalo na podlagi I. odstavka 33. člena in 37. člena ZNP, ki napotuje na smiselno uporabo določb zakona o pravdnem postopku. Pravno podlago za odločanje o zahtevku je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju ZENDMPE), na podlagi katerega je zaključilo, da je zahtevek predlagatelja preuranjen, ker je sodišče dolžno v nepravdnem postopku urediti mejo le, če se ugotovi, da meja še ni dokončna in v primeru, da je bil opravljen upravni postopek v skladu s ZENDMPE, pa je tudi po opravljeni ustni obravnavi pred geodetsko upravo meja ostala sporna. Ker je bil v konkretnem primeru opravljen upravni postopek brez ustne obravnave in po prejšnjih določilih Zakona o zemljiškem katastru, ne pa po določilih ZENDMPE, je sodišče prve stopnje predlagatelja napotilo, da ponovno poda zahtevek pristojni geodetski upravi. Takšen zaključek sodišča prve stopnje predstavlja po mnenju pritožbe nepravilno razumevanje ZENDMPE.

Predlagatelj je dne 16.03.2000 vložil vlogo za prenos posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra med parc. št. ...  vse k.o. ... Njegova zahteva pa je bila z odločbo Območne geodetske uprave C., Izpostava L., št. ... z dne 21.06.2000 zavrnjena, ker ni bil izpolnjen pogoj, ki ga zahteva 2. tč. 33. člena Zakona o zemljiškem katastru, to je soglasje vseh prizadetih lastnikov, da se posestna meja uradno vzpostavi po podatkih zemljiškega katastra. Ker nasprotni udeleženec Z. M. ni soglašal s takšno vzpostavitvijo posestne meje, Območna geodetska uprava C., Izpostava L. ni mogla v upravnem postopku opraviti prenosa posestne meje in je zato zahtevo zavrnila.

Ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bo lahko predlagatelj sprožil sodni postopek v skladu z določili ZENDMPE le, če bo tudi po opravljeni ustni obravnavi meja ostala sporna. ZENDMPE nikjer ne določa, da je opravljen upravni postopek zaradi ureditve meje predpostavka za začetek sodnega postopka. V skladu z II. odst. 34. čl. ZENDMPE sodnega postopka ureditve meje ni dopustno sprožiti le, če je bila meja že urejena v postopku po ZENDMPE. Če pa je bil predhodni upravni postopek neuspešen, pa zaradi tega še ni omejen pristop k sodnemu reševanju ureditve meje.

Poleg tega pa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti ZENDMPE, ker je le ta začel veljati šele 28.06.2000, medtem ko je predlagatelj vlogo vložil 16.03.2000 in je upravni organ izdal odločbo v upravnem postopku že 21.06.2000, torej še pred uveljavitvijo ZENDMPE. Predlagatelj je torej upravičeno vložil predlog za ureditev meje v nepravdnem postopku, potem ko niso bili izpolnjeni vsi pogoji za ureditev meje po Zakonu o zemljiškem katastru.

Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (čl. 365/I, tč. 3 ZPP).

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom je pridržana za končno odločbo (čl. 165/III ZPP).