Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-223/97

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-223/97

19.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe P. O. iz K. na seji senata dne 19. decembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba P. O. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 45/96-4 z dne 23.4.1997 v zvezi s sodbami Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani št. K 172/89 z dne 21.3.1991, Višjega sodišča v Ljubljani št. Kp 1296/91 z dne 22.10.1991 in Vrhovnega sodišča št. I Ips 168/92-3 z dne 19.11.1992 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 8.7.1997 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa prvo navedeno sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njegova zahteva za varstvo zakonitosti, ter zoper vse ostale sodbe, izdane v kazenskem postopku, ki je tekel zoper njega pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani, enoto v Ljubljani, pod opr. št. K 172/89. Pritožnik zatrjuje, da mu je bila s izpodbijanimi sodbami kršena njegova pravica do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave kakor tudi pravici iz 14. in 22. člena Ustave. Kršitev 23. člena in 2. člena Ustave pa naj bi bila podana tudi zato, ker naj bi o zahtevi za varstvo zakonitosti Vrhovno sodišče drugič sodilo v enaki sestavi, v kateri je že odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti prav v tej zadevi. Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče ugotovi ničnost sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, št. K 172/89 z dne 21.3.1991 in vseh naslednjih sodb ali pa podrejeno dovoli obnovo postopka, v kateri bi pritožnik lahko dokazal zatrjevane kršitve.

2.Dne 8.12.1997 je pritožnik ustavno pritožbo dopolnil s predlogom, da senat Ustavnega sodišča zadrži izvrševanje vseh sodb in postopkov, ki tečejo v zvezi s sodbo št. K 172/89.

3.V obrazložitvi izpodbijane sodbe se Vrhovno sodišče pri zavrnitvi zatrjevane kršitve 5. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni liszt RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP) sklicuje na razloge svoje prejšnje odločitve o zahtevi za varstvo zakonitosti v sodbi št. I Ips 168/92-3 z dne 19.11.1992. Glede zatrjevane kršitve 23. člena Ustave pa se sklicuje tudi na razloge odločitve Ustavnega sodišča v ustavni pritožbi št. Up-15/93, s katero je bilo odločeno, da se ustavna pritožba ne sprejme v obravnavo (sklep z dne 8.11.1994).

Pritožnikovega zatrjevanja, da kaznivega dejanja ni storil in da obsodba temelji na krivi ovadbi in krivem pričanju, pa Vrhovno sodišče ni presojalo z utemeljitvijo, da zahteva za varstvo zakonitosti iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede na določbo drugega odstavka 420. člena ZKP ni dovoljena.

B.

4.Izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča z dne 23.4.1997 je bila očitno izdana po določbi 559. člena ZKP, na podlagi katere je bilo dovoljeno v roku dveh let po uveljavitvi ZKP vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, ne glede na rok iz tretjega odstavka 421. člena ZKP, zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona. O pritožnikovi ustavni pritožbi zoper že citirano sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, z dne 21.3.1991 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22.10.1991 in v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča z dne 19.11.1992 je Ustavno sodišče že odločilo. S sklepom št. 15/94 z dne 8.11.1994 ni sprejelo v obravnavo ustavne pritožbe, v kateri je pritožnik iz istih razlogov kot v tej ustavni pritožbi zatrjeval kršitev pravice do enakosti iz 14. in 22. člena Ustave ter kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave. Zato so navedene sodne odločbe predmet te ustavne pritožbe lahko le toliko, kolikor se nanje nanaša sodba Vrhovnega sodišča z dne 23.4.1997. Samo v tem obsegu je tudi mogoče presojati, ali so podane zatrjevane kršitve človekovih pravic. Kadar odloča na podlagi vložene zahteve za varstvo zakonitosti, se namreč Vrhovno sodišče po prvem odstavku 424. člena ZKP omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.

5.Glede sodbe z dne 23.4.1997 je treba, enako kakor pri odločanju o prejšnji ustavni pritožbi, ugotoviti, da zatrjevana kršitev 23. člena Ustave, kolikor zadeva vprašanje imunitete, ni podana. Pri tem se Ustavno sodišče v celoti sklicuje na razloge svojega sklepa št. Up-15/93 z dne 8.11.1994.

6.Kolikor se zatrjevana kršitev 23. člena Ustave nanaša na sestavo Vrhovnega sodišča ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, pa je treba ugotoviti, da pritožnik zgolj z navajanjem, da je o zahtevi za varstvo zakonitosti odločal senat v enaki sestavi kakor pri prejšnji odločitvi o zahtevi za varstvo zakonitosti, ni izkazal te kršitve. Ustavno sodišče še pripominja, da bi moral pritožnik, če je menil, da bi moral biti kateri od sodnikov Vrhovnega sodišča pri odločanju izločen zaradi okoliščin, ki naj bi vzbujale dvom o njegovi nepristranskosti, njegovo izločitev zahtevati že ob vložitvi pravnega sredstva, v tem primeru zahteve za varstvo zakonitosti, česar pa pritožnik prav tako ni izkazal. Kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave naj bi bila po pritožnikovem mnenju posledica kršitve pravice iz 23. člena Ustave. Prav iz istih razlogov, zaradi katerih ni podana kršitev ustavne pravice iz 23. člena Ustave glede vprašanja imunitete, tudi ni podana zatrjevana kršitev ustavne pravice do enakosti oziroma do enakega varstva pravic. Kolikor pa se zatrjevanje teh kršitev nanaša na ugotovljeno dejansko stanje, pa Vrhovnemu sodišču tudi ni mogoče očitati, da je v sodbi z dne 23.4.1997 kršilo pritožnikovo pravico iz 22. člena Ustave. Po določbi drugega odstavka 420. člena ZKP Vrhovno sodišče ni moglo presojati razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja v pravnomočni sodbi in je torej pritožnika obravnavalo enako kakor vse druge vlagatelje tega pravnega sredstva, ki se lahko uveljavlja samo iz razlogov kršitev procesnega ali materialnega prava.

7.Ker zatrjevane kršitve človekovih pravic niso podane, ni bilo razlogov za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Zato tudi ni bilo treba posebej odločiti o pritožnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Pri tem Ustavno sodišče pripominja, da je v postopku z ustavno pritožbo mogoče zadržati le izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če so izpolnjeni pogoji iz 58. člena ZUstS. Ni pa mogoče hkrati začasno zadržati izvršitev drugih aktov, izdanih v drugih sodnih postopkih, ali celo samih sodnih postopkov, v katerih posamični pravni akti sploh še niso bili izdani.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia