Jedro

Po določbi 1. odstavka 72. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) so v zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona dovoljena samo pravna sredstva, ki so bila dovoljena do uveljavitve tega zakona, če sam zakon ne določa drugače.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati predlagatelju odškodnino v znesku 560.000,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti, ki tečejo od 11. marca 1993 dalje do dneva plačila in mu povrniti stroške spora v znesku 89.850,00 SIT skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti, ki tečejo od 11.3.1993 dalje pa do dneva plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe. Zavrnilo je višji zahtevek predlagatelja in njegov zahtevek za povračilo premoženjske škode v skupnem znesku 1.040,00 SIT ter sklenilo, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka.

Drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbama tožene stranke in stranskega intervenienta tako, da je prisojeno odškodnino v znesku 560.000,00 SIT znižalo za znesek 200.000,00 SIT, v ostalem pa je njihove pritožbe in pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo odločbo prvostopenjskega sodišča s tem, da je sklenilo, da tožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da sodišče reviziji ugodi in odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča spremeni tako, da prisodi predlagatelju (tožniku) poleg že prisojene odškodnine še nadaljnjo odškodnino v znesku 380.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.3.1993 dalje, prav tako pa tudi vse zaznamovane stroške sodnega postopka na prvi in drugi stopnji z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

V postopku, ki je bil opravljen po določbah 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90), tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 72. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) so v zadevah, ki so pravnomočno končane do uveljavitve tega zakona dovoljena samo pravna sredstva, ki so bila dovoljena do uveljavitve tega zakona, če sam zakon ne določa drugače. Ker je iz listin v spisu razvidno, da je pooblaščenec tožnika prejel izpodbijano odločbo že 29.4.1994, kar pomeni, da je zadeva s tem dnem postala pravnomočna, zakon o delovnih in socialnih sodiščih pa je začel veljati 13.5.1994, je treba zadevo reševati ob upoštevanju določb zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84). Ta zakon pa revizije, kot izrednega pravnega sredstva ni predpisoval. Ker tudi zakon o delovnih in socialnih sodiščih glede revizije v odškodninskih sporih ni določil nič drugače, v tožnikovem primeru revizija ni dovoljena. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi določb 392. člena ZPP zavrglo.

Sodišče je določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o sodiščih združenega dela uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).