Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz sodb sodišč ne izhaja nobena kršitev, zaradi katere bi bila po določbah ZPP dovoljena revizija, tožnik pa je tudi v tožbi ne navede. Zato se je organ pri odločitvi utemeljeno oprl na 24. člen ZBPP, po katerem se kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi verjetni izgledi za uspeh, saj ni razumno začeti postopka in se ga udeleževati, če niti ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila revizija lahko upravičena.
Tožba se zavrne.
1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 603/2017 z dne 5. 9. 2017, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru III P 586/2016 z dne 11. 4. 2017. V obrazložitvi navaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru njegov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Zoper to sodbo se je tožnik pritožil, Višje sodišče v Mariboru pa je pritožbo zavrnilo. Prosilec je vložil prošnjo za sestavo in vložitev revizije zoper citirano sodbo. S strani organa za BPP je bil pozvan, da s svojimi besedami natančno opredeli oziroma navede razloge za vložitev revizije oziroma pojasni, zakaj se ne strinja s pravnomočno sodbo. Prosilec je na poziv odgovoril, da so mu kršena procesna jamstva po Ustavi RS, sodbe so prazne, izvedenec ni bil postavljen, zatrjuje pa tudi ponižujoče ravnanje paznikov ZPKZ. Ker mora organ za BPP pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči med drugim upoštevati, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je vložitev pravnega sredstva razumna (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), je organ proučil sodbo sodišča druge stopnje, ki naj bi bila predmet revizije. Ugotovil je, da se je pritožbeno sodišče izčrpno in natančno opredelilo do vseh pritožbenih navedb. Prosilec ne zatrjuje ničesar, kar bi po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko predstavljalo razlog za revizijo, ampak na splošno izraža nezadovoljstvo z zanj neugodno končanim postopkom. Glede izvedenca pa ugotavlja, da prosilec v pritožbi ni uveljavljal, da izvedenec ni bil angažiran, prav tako pa je iz sodbe razvidno, da je bil zahtevek zavrnjen že po temelju in zato ugotavljanje višine ni prišlo v poštev. Ob neobstoju revizijskih razlogov je organ za BPP ocenil, da v eventualnem postopku revizije prosilec ne bi bil uspešen, zato revizije ni razumno vlagati. Ker ni izpolnjen eden od pogojev iz 24. člena ZBPP, je pristojni organ ugotovil, da je zahteva neutemeljena in prošnjo zavrnil. 2. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da mu domača sodna oblast v pravdni zadevi III P 586/2016 nedemokratično in neskladno z vrednotami pravne države krati ustavno procesna jamstva in pravice do dostopa do sodišča. Kršene so mu pravice do nepristranskega sojenja, kršeno je tudi načelo zakonitosti v postopku. Zaradi zavrnitve pravice do brezplačne pomoči se čuti dodatno izrinjenega in prevaranega s strani države Slovenije, ki mu krati pravico dostopa do sodišča. Predlaga, da se odločba opravi in spremeni, saj mu je v postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pravna pomoč nujna.
3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih razlogih za odločitev, kot izhajajo iz odločbe Bpp 2658/2017 z dne 26. 10. 2017. 4. Tožba ni utemeljena.
5. Iz priloženega spisa organa za BPP izhaja, da je prosilec za brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku od Republike Slovenije zahteval plačilo 150.000,00 EUR s pripadki. Trdil je, da naj bi mu ta nepremoženjska škoda nastala zaradi prestajanja kazni zapora v ZPKZ ... od 2. 3. 2011 do 6. 3. 2012. V tem obdobju naj bi bile zaradi grdega ravnanja med prestajanjem kazni v strogem režimu kršene njegove osebnostne pravice in temeljne svoboščine. Bil je v samici in pretepen, kar je bistveno preseglo potrebno in dopustno fizično silo pri ukrepanju pravosodnih policistov, in sicer 24. 9. 2011 in 8. 7. 2011, ko ni bilo ustrezno poskrbljeno za njegovo zdravstveno oskrbo. Glede zatrjevanega škodnega dogodka 8. 7. 2011 je sodišče ugotovilo, da je nastopilo zastaranje, v ostalem delu pa je po obširno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da mu je nastala škoda kot posledica protipravnega ravnanja Republike Slovenije oziroma, da so bila prisilna sredstva uporabljena protipravno in prekomerno. Sodišče prve stopnje je nadalje zavrnilo obstoj temelja za odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitev njegovih osebnostnih pravic in temeljnih svoboščin. Ugotovilo je, da je ZPKZ ... glede na ravnanje tožnika pravilno ukrepal, ko je moral kazen prestajati po posebnem režimu sam, predvsem zaradi varovanja drugih zapornikov in zaposlenih. Kršitve njegovih osebnostnih pravic in temeljnih svoboščin tako ni dokazal. Zato se prvostopno sodišče z ostalimi elementi odškodninske odgovornosti in višino škode ni ukvarjalo. Organ za BPP po presoji sodišča ugotavlja, da se je Višje sodišče v Mariboru v svoji sodbi I Cp 603/2017 z dne 5. 9. 2017 izreklo o vseh v pritožbi uveljavljanjih razlogih zoper to prvostopenjsko sodbo in jih prepričljivo zavrnilo.
6. Revizija ni redno, ampak izredno pravno sredstvo. Zato ne gre za ustavno zajamčeno pravico, tako kot to velja za pritožbo. Ker gre za izredno pravno sredstvo, se lahko vloži le izjemoma, če so podani v zakonu izrecno predpisani pogoji. Te pogoje določa 370. člen ZPP, katerega vsebino navaja tudi izpodbijana odločba. Po 370. členu ZPP se revizija lahko vloži: 1. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona, razen če se kršitev nanaša na krajevno pristojnost (4. točka drugega odstavka 339. člena) ali na pristojnost arbitraže (5. točka drugega odstavka 339. člena), če je sodnik sodišča prve stopnje izdal sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moral opraviti (10. točka drugega odstavka 339. člena), če je bilo odločeno o zahtevku, o katerem že teče pravda (12. točka drugega odstavka 339. člena) ali če je bila v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave (13. točka drugega odstavka 339. člena); 2. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje in 3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka je revizija dopustna samo, če je bila ta kršitev storjena šele v postopku pred sodiščem druge stopnje. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
7. Sodišče sodi, da iz dejstev, razvidnih iz postopka, ki je tekel pred Okrožnim in Višjim sodiščem v Mariboru, izhaja, da je ugotovitev organa za BPP, da prosilec v postopku revizije pred Vrhovnim sodiščem nima verjetnih izgledov za uspeh, pravilna. Zato ne drži tožbena trditev, da gre za kratenje procesnih jamstev in pravice dostopa do sodišča. Tožniku je bil zagotovljen dostop do sodišča, saj je vložil tako tožbo kot tudi pritožbo. Kot je bilo že pojasnjeno, pa revizija ni redno pravno sredstvo in ni z ustavo zajamčena pravica. Prav tako ne drži tožnikova trditev, da je žrtev sodnega šikaniranja in gonje, ki mu krati uveljavljanje pravic pred domačimi sodišči. Sodbe sodišč, ki so bile izdane v zadevi, v kateri je tožnik od Republike Slovenije uveljavljal odškodnino, vsebujejo vse razloge, iz katerih izhaja, da je zahteva po plačilu odškodnine neutemeljena. To, da tožnik ni dokazal, da so mu organi toženke protipravno povzročili škodo, je bilo predmet skrbne presoje dveh sodišč. Iz njih ne izhaja nobena kršitev, zaradi katere bi bila po citiranem določilu ZPP dovoljena revizija, tožnik pa je tudi v tožbi ne navede. Zato se je organ pri odločitvi utemeljeno oprl na 24. člen ZBPP, po katerem se kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi verjetni izgledi za uspeh, saj ni razumno začeti postopka in se ga udeleževati, če niti ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila revizija lahko upravičena.
8. Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.
9. Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).